... Šaron opozarja nasprotnike umika iz Gaze ...
... Hrvaška ter Bosna in Hercegovina proti podpisu spravne izjave ob desetletnici Srebrenice ...
... Rupel za odločen boj proti terorizmu ...
... nova ofenziva ameriške in iraške vojske na zahodu Iraka ...
Pred natanko 36-imi leti, ko so študentje po vsem svetu zahtevali večjo enakost in spoštovanje človekovih pravic, konec vojne v Vietnamu in demonstrirali proti apartheidu v Združenih državah Amerike, se je v New Yorku zgodil prelomen dogodek za enakopravnost homoseksualcev. Izgredi, do katerih je prišlo med policijo in demonstranti, kot so poimenovali obiskovalce gaykluba Stonewall Inn, so katalizirali novo gibanje Gay Liberation Front in inspirirali homoseksualce po vsem svetu za aktivnejši boj za enakopravnost.
Tistega usodnega večera je bil Stonewall Inn, gejevski lokal v Greenwich Villageu, v znamenju žalovanja za umrlo Judy Garland, ikono homoseksualne srenje. Tako kot že večkrat poprej je policija vdrla v bar in zaprla več obiskovalcev kluba. Tokrat pod pretvezo ilegalne prodaje alkohola. Vendar ta večer racija ni bila izpeljana, kot so si policaji zamislili. Pred klubom se je zbrala množica in z vzkliki poskušala demantirati policijo. Množica, ki je štela že več sto protestnikov, je okoli ene ponoči eksplodirala. V policaje je začela metati kovance kot simbolni protest proti podkupninam, ki so jih lastniki barov morali plačevati policiji za tako imenovani mir in red. Ko so možje v modrem po njih začeli udrihati s pendreki, se je množica še bolj razplamtela. Policaji so se bili prisiljeni umakniti v notranjost lokala, rešila jih je šele posebna enota za izgrede, ki je prihitela na prizorišče, da bi prekinila demonstracije. Prvi Stonewall izgred se je končal v jutranjih urah, a se množica ni pomirila. Še tisti večer se je v Greenwich Villageu zbralo na tisoče demonstrantov, ki so v imenu gibanja Gay Pride zahtevali enake pravice za homoseksualce. Sledeči teden je bil v znamenju številnih demonstracij, ki pa niso dosegle razsežnosti prvih dveh naključnih protestov.
Dogodki, ki so se zgodili v New Yorku, so sprožili agresivnejšo politizacijo gibanja homoseksualcev za enakopravnost. Ustanovili so Gay Liberation Front, radikalno levičarsko organizacijo, ki se je borila za demarginalizacijo homoseksualne skupnosti. Prelom pa se ni zgodil le v Združenih državah Amerike, podobna gibanja so se začela ustanavljati tudi v Evropi.
V New Yorku se vsako leto zbere več sto tisoč ljudi, ki se spominjajo dogodkov 28. junija v Greenwich Villageu. V Sloveniji pa ravno sedaj poteka Parada ponosa.
Izraelski premier Ariel Šaron opozarja judovske naseljence, ki nasprotujejo načrtovanemu izraelskemu umiku z območja Gaze, da uporaba sile proti varnostnim enotam ogroža obstoj Izraela. Prav tako je ostro obsodil tudi nasprotovanje vojakov, ki ukazov ob načrtovanem umiku sredi avgusta ne bodo upoštevali. Izraelska policija je v stanju pripravljenosti zaradi včerajšnjih protestov nasprotnikov umika iz Gaze.
Tudi ameriška in iraška vojska ostro opozarjata nasprotnike demokracije, vendar se ne poslužujeta le besednih svaril. Na zahodu Iraka sta sprožili novo ofenzivo proti iraškim upornikom in domnevnim tujim borcem. Operacija, poimenovana Meč, je že tretja večja ofenziva na tem območju. V njej sodeluje več kot tisoč vojakov, ki nameravajo zadušiti upore v provinci Anbar.
Tudi v glavnem mestu države ni mirno. V samomorilskem napadu v severnem delu Bagdada je bil ubit najstarejši poslanec iraškega parlamenta, 87-letni Dari al Fayad. Umrli so tudi še njegov sin in trije telesni stražarji.
Vojaki dežel članic NATA so se zopet združili v skupnem boju proti vsem grožnjam tega sveta. V okviru konference NATO-Rusija, ki poteka v Ljubljani, predstavniki sedemindvajsetih držav razpravljajo o krepitvi medsebojnega sodelovanja pri preprečevanju terorističnih dejanj in njihovih posledic. Rupel je poudaril, da Slovenija ostro obsoja terorizem. Prepričan je, da noben cilj, ne glede na to, kako legitimen je, ne more biti opravičilo za teroristične napade. Mi dodajamo: za terorizem ni opravičila, so pa zanj razlogi!!!
Kot tudi ni opravičila niti razlogov za pokol v Srebrenici. Hrvaška ter Bosna in Hercegovina sta zavrnili predlog Velike Britanije, da bi s Srbijo in Črno Goro ob deseti obletnici pokola v Srebrenici podpisali skupno izjavo v znamenju sprave in opravičila. Hrvaška je predlog zavrnila, ker ni sodelovala pri zločinu v Srebrenici, še več, njihova akcija Nevihta je bila namenjena osvoboditvi Hrvaške. Bosni in Hercegovini pa niti na misel ne pride, da bi podpisala skupno izjavo, preden bi bili kaznovani storilci srebreniškega zločina in bi se Srbija opravičila na kraju zločina. Velika Britanija si je zamislila skupno izjavo, ker naj bi le tako vse države podpisnice Daytona obsodile zločine iz preteklosti in izrazile pripravljenost skupnega sodelovanja za mirno in evropsko prihodnost te regije.
Še posebno paradoksen se zdi podpis skupne izjave, ko se v Bosni in Hercegovini odkrivajo nova grobišča žrtev Srebrenice. Na območju kraja Trnovo na Jahorini so odkrili še dve množični grobišči. Domnevajo, da so jih ubili pripadniki srbskih policijskih enot Škorpijoni.
Saga o sprejetju novega zakona o Radioteleviziji Slovenija se nadaljuje. V sredo bo izredna seja državnega sveta, na kateri bodo svetniki odločali o vetu na zakon o Radioteleviziji Slovenija. V primeru veta bo uveljavitev zakona o Radioteleviziji Slovenija odložena za nekaj časa in državni zbor bo prisiljen o zakonu ponovno odločati. Liberalni demokraciji kljub napovedim še ni uspelo zbrati tridesetih poslanskih podpisov za razpis naknadnega referenduma.
Libanonski parlament je na prvem ustanovnem zasedanju po zmagi protisirske Haririjeve stranke za svojega predsednika vnovič izvolil prosirsko usmerjenega šiita Nabiha Berija. V skladu z libanonskim sistemom je položaj predsednika parlamenta rezerviran za pripadnika šiitov. Haririjeva stranka je Berija podprla pod pogojem, da ta ne bo oviral ključnih reform protisirske koalicije. Ta namreč namerava svoj politični kapital vnovčiti z izbiro premiera in sestavo vlade. Za Berija je glasovalo 90 od 128 navzočih poslancev.
Komunistična stranka v Indiji protestira proti vladni ekonomski politiki. Nasprotujejo predvsem povečanju cen goriva in prodaji delnic državnih korporacij. Trdijo, da je korak do privatizacije neznaten. Vlado obtožujejo tudi, da koalicija opozicije ne upošteva. Komunistična stranka z vlado ne namerava več sodelovati in poudarja, da protesti niso usmerjeni k padcu vlade.
Komentarji
komentiraj >>