Četrtek, 30. 6. 2005
BIGor
Nocoj vam v Koncertu Radia Študent predvajamo posnetke White Stripes s poluradnim naslovom Peel Sessions z gostovanj tega detroitskega rockovskega dueta pri znanem radijskem voditelju in radijskem DJ-ju, Johnu Peelu, ki je konec lanskega leta za zmeraj zapustil prostore BBC-jevega glasbenega Radia One, ne pa njegovega etra ... (v celoti ...)
RADIO ŠTUDENT četrtek, 30. 6. 2005
KONCERT RADIA ŠTUDENT ob 23.00
THE WHITE STRIPES – Peel Sessions 1 & 2
*Nocoj vam v Koncertu Radia Študent predvajamo posnetke White Stripes s poluradnim naslovom Peel Sessions z gostovanj tega detroitskega rockovskega dueta pri znanem radijskem voditelju in radijskem DJ-ju, Johnu Peelu, ki je konec lanskega leta za zmeraj zapustil prostore BBC-jevega glasbenega Radia One, ne pa njegovega etra. Vplivnost tega Angleža ostaja neizmerna in morda se danes brez njegovega dela na radiu svet sploh ne bi tako navduševal nad marsikaterim rockovskim imenom. Med zadnjimi, ki so se znašli na Peelovem spisku »ómiljenih«, je tudi detroitski duet White Stripes. Prav s Peelovo pomočjo in rednim uvrščanjem na radijske playliste so White Stripes danes to, kar so. Leta 2001 jih je John Peel prvič zavrtel. Zgodba gre nekako tako, da je na tretji album naletel v nizozemskem Groningenu. Njegovo pozornost je privlekel predvsem ovitek in zanimivi naslovi pesmi z albuma White Blood Cells. S tem albumom so se White Stripes prebili iz ameriškega undergrounda in ne gre pozabiti, da so se angleške in na sploh evropske grude začeli prijemljati šele naslednje leto, skozi leto 2002. Pripravili so si odličen teren za prodor, ki je sledil leta 2003 z albumom Elephant.
White Stripes so le ena med mnogimi garažnimi rockovskimi skupinami in redka skupina iz tega kroga, ki je doživela takšen uspeh. Vsekakor izstopa med številnimi rockovskimi imeni, ki so dobila več prostora kot generacija skupin po grunge valu. Prodor White Stripes spominja na prodor Nirvane, ki je prav tako začela na margini in ji do konca dni, ne glede na uspeh in slavo, s srcem pripadala. Jack in Meg White sta se marsičesa naučila iz Cobainovega nesrečnega konca, kar ponazarjata z obnašanjem, obvladovanjem hormonov in tudi medijskega prostora. V sferah pop mainstreama še vedno ohranjata integriteto, s katero sta stopila na glasbeno sceno. V prvem delu posnetkov, ki jih boste nocoj slišali, očitno izstopa skromnost obeh, ki nikakor ne odgrizne niti koščka prepričljivosti glasbenemu izrazu. Ta je močan, sunkovit, drzen in temeljit. Za prvo, uvodno fazo White Stripes, ki jo zaokrožajo prvi trije albumi, je značilno garažno-punkovsko naslanjanje na bluesovske obrazce, ki je vedno izpeljano na enostavnem, zelo bazičnem gruntu. Glavna posebnost White Stripes je še danes, ne glede na obračanje k bolj folk-country sferam, da nikoli ne zapletajo svoje glasbene govorice, ampak ostajajo primarni, rudimentarni in preprosti. Prav nad tem pa se je tudi navdušil John Peel, h kateremu so se White Stripes kar nekajkrat vrnili v studio, oziroma je gospod Peel redno skrbel za zabeležitev koncertnih nastopov White Stripes v Angliji, na primer leta 2002 na Reading festivalu. Vendar pa nocoj predstavljamo posnetke iz leta 2001, ko so White Stripes meseca avgusta prvič nastopili pri njem. Slišali boste naslednje skladbe: Let's Shake a Hands, skladbo, ki je bila objavljena leta 1997 na prvem singlu White Stripes; When I Hear My Name, obdelavo Dolly Parton oz. njene skladbe Jolene, sledile bodo Death Letter, John Revelator, križanec Astro in Jack The Ripper, Hotel Yorba, I'm Finding It Harder to Be a Gentleman, Screwdriver, We're Going To Be Friends, You're Pretty Good Looking For a Girl, Bo Weevil in zaključni križanec Hello Operator in Baby Blue, ki je bila posvečena Johnu Peelu.
Pred sredinim koncertom White Stripes v ljubljanskih Križankah vam nocoj predvajamo koncertne posnetke tega detroitskega para iz obdobja, ko je skupina prodirala in šele postajala vroča skupina, se pravi iz let 2001 in 2002. Še preden vam zavrtimo še nekaj izbranih skladb iz drugih gostovanj pri Johnu Peelu, naj navedemo nekaj zanimivih faktov o White Stripes, ki jih je John Peel izpostavil na svoji spletni strani o sami skupini:
- White je Megin pravi priimek, medtem ko je Jackov pravi priimek Gillis.
- Ne glede na dokaze o njuni poroki in ločitvi, nista bila nikoli poročena. Leta 1999 pa sta hodila.
- Nihče v Angliji jih ni slišal pred tretjim albumom White Blood Cells.
- Njuna garderoba je omejena na rdečo in belo barvo, na barvo priljubljenega ameriškega pepermint bonbona, iz katerega sta tudi izpeljala ime skupine.
Za konec in slovo smo izbrali še naslednje skladbe: Let's Build a Home, Memphis, Apple Blossom, Rated X, Jumble Jumble in Little People.
BIGor
Komentarji
komentiraj >>