... spopad med izraelskimi varnostnimi silami in naseljenci v Gazi ...
... Britanska policija identificirala vodjo napadalcev ...
... obletnica francoske revolucije ...
... Japonska družba bo črpala plin v Vzhodnokitajskem morju ...
... Spet stavka v italijanskem pravosodju ...
OFF NAPOVEDNIK
Vsi vemo, kaj se dandanašnji dogaja v »osvobojenem« Iraku. Spomnimo se tudi prve zalivske vojne, pa iransko-iraškega spopada. Rožljanje z orožjem torej za Irak ni nič nenavadnega. Tako je bilo tudi na današnji dan leta 1958, ko je skupina oficirjev iraške vojske strmoglavila monarhijo kralja Faisala.
Bagdadski radio je zjutraj tega dne sporočil, da je vojska osvobodila iraško ljudstvo tiranije korumpiranega kralja. Z osvoboditvijo naj bi Irak postal svobodna republika, ki ne bo več podrejena imperialistom. Novi vodja države general Abdul Karim el Qasim je prevzel funkcije ministrskega predsednika, obrambnega ministra in vrhovnega poveljnika vojske. Medtem ko je ljudstvo Iraka revolucijo proslavljalo na ulicah, pa le-ta pri zahodnih državah ni naletela na ugoden odziv. Tako je takratni ameriški lider Ike Eisenhower dejal, da je izredno nejevoljen zaradi upora in je takoj sklical nujen sestanek Varnostnega sveta Združenih narodov. Ike se je bal dveh stvari: povečanja vpliva Sovjetske zveze v regiji in pa možnega domino efekta, ki bi utegnil zamajati prozahodne naftne režime v Kuvajtu, Bahrainu in drugod po Bližnjem vzhodu.
Vladavina Qasima se je neslavno končala deset let kasneje, ko je s pučem prišla na oblast stranka Baas, z njo pa se je začel vzpon trenutno najslavnejšega zapornika na svetu, Saddama Husseina.
Poslušate mirni Irak in Bližnji vzhod želeči si OFF program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Rojstni dan praznuje francoska revolucija, in to že 216-ega. Osrednjo slovesnost so pripravili v Parizu, kjer ob strogih varnostnih ukrepih poteka tradicionalna vojaška parada. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki države, vključno s predsednikom Jacquesom Chiracom. Chirac je na začetku parade z načelnikom generalštaba francoske vojske generalom Henrijem Bentegeatom [onríjem bontežeatom] pregledal častno četo na Elizejskih poljanah, zatem pa je pozdravil častnega gosta, brazilskega predsednika Luiza Inacia Lulo da Silvo.
Izredno strogi varnostni ukrepi na tej tradicionalni paradi veljajo zlasti od leta 2002, ko je nek moški skušal streljati na Chiraca. Francoski predsednik med poskusom atentata ni bil poškodovan, napadalec pa je bil decembra lani obsojen na deset let zapora.
Več sto judovskih naseljencev, ki nasprotujejo zaprtju območja Gaze za Izraelce, so po spopadu s policijo in vojsko s silo odstranili s prehoda Kisufim. Izraelski premier Šaron je namreč prepovedal vstop na območje Gaze vsem Izraelcem, ki ne živijo tam. Vlada želi z ukrepom, ki velja tudi za štiri judovske naselbine na Zahodnem bregu, judovskim skrajnežem preprečiti vstop v naselbine, iz katerih bodo sredi avgusta začeli izseljevati judovske naseljence.
Izraelska vojska pa je sporočila, da je bilo šest vojakov obsojenih na 21 dni zapora, ker niso želeli sodelovati v pripravah na izselitev judovskih naseljencev z območja Gaze. Gre za šest zelo vernih pripadnikov enote elitne pehotne brigade Givati.
Britanska policija je sporočila, da je verjetno identificirala vodjo štirih domnevnih samomorilskih napadalcev, ki so izvedli napade v Londonu. Moški, britanski državljan pakistanskega porekla, naj bi prispel v eno od britanskih pristanišč pred mesecem dni in državo zapustil dan pred napadi, ki so terjali 52 smrtnih žrtev in 700 ranjenih. Viri blizu varnostnim službam menijo, da je moški povezan s prejšnjimi napadi in da ima stike s člani teroristične mreže Al Kaida v ZDA. Policija išče tudi domnevnega petega člana celice, ki so ga prav tako posnele nadzorne kamere na postaji Luton severno od Londona, s katere so napadalci prispeli v prestolnico.
Povejmo še, da je urad Tonya Blaira napad v Londonu uvrstil na svoj seznam »pomembnejših terorističnih napadov«, povezanih z Al Kaido. Seznam sicer vsebuje 31 incidentov, ki so se zgodili od februarja 1993, med drugim napade v Keniji, Turčiji, ZDA, Španiji in Savdski Arabiji.
Japonska vlada je naftni družbi Teikoku Oil podelila pravico za črpanje nafte na spornem območju v Vzhodnokitajskem morju. Kitajska je zaradi japonske odločitve že protestirala. "Če bo Japonska zavestno podelila pravico do črpanja zasebnim podjetjem, bo to kršitev suverenosti Kitajske in bo zapletlo razmere v Vzhodnokitajskem morju," je izjavil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Liu Jiančao. "Japonski toplo priporočamo, naj ne podvzema nikakršnih dejanj, ki bi ogrožala stabilnost v Vzhodnokitajskem morju," je še dodal. Današnja odločitev japonske vlade še dodatno zapleta odnose med Japonsko in Kitajsko, ki so se zaradi ozemeljskih in zgodovinskih sporov znašli na najnižji točki v zadnjih 30 letih.
Italijanski tožilci in sodniki so začeli novo stavko v znak protesta proti načrtovani reformi pravosodja, ki bi po njihovem mnenju ogrozila njihovo neodvisnost. Predstavniki sodstva po vsej Italiji so prepričani, da je reforma, ki jo želi izvesti desnosredinska vlada Silvia Berlusconija, neustavna. Po prepričanju italijanske levosredinske opozicije želi Berlusconi prevetriti italijanski sodni sistem zaradi sodnih težav, ki jih ima kot medijski mogotec. Vlada pa po drugi strani trdi, da bo reforma pospešila "zloglasno" počasnost italijanskega sodnega sistema, s čimer bo slednji postal bolj profesionalen in nepristranski.
Italijanski senat je junija že potrdil nov predlog reforme, potem ko je italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi decembra vložil veto na prvotni predlog. Reforma, ki jo mora potrditi še poslanska zbornica italijanskega parlamenta, med drugim predvideva hierarhično oblikovanje sodnega sistema ter ločitev med sodniki in tožilci, ki si trenutno lahko izmenjujejo vloge.
Komentarji
komentiraj >>