... nasilni protesti v Keniji ...
... v Kanadi dovoljene poroke homoseksualcev ...
... Pakistanci aretirali organizatorja napadov v Londonu ...
... nov medijski zakon se predstavi ...
... izbrisani pred Unicef-om ...
"That's one small step for man but one giant leap for mankind." To so bile besede, ki jih je pred 36–imi leti po etru kakim 600 milijonom ljudem z Lune sporočil Neil Armstrong, astronavt ameriškega Apolla 11.
Zgodovinsko potovanje se je začelo 16. junija ob pol desetih dopoldne v Cape Kennedyju. Tri dni pozneje in 280 tisoč kilometrov dlje so se vesoljci Neil Armstrong, Edwin Aldrin in Michael Collins vtirili v tirnico okrog Meseca in 20. julija ob 13.45 sta se Aldrin in Armstrong začela spuščati v Mesečev modul Eagle. Modul je nato pristal v Morju tišine in čez šest ur in pol je Armstrong kot prvi človek stal na Luni. Kmalu se mu je pridružil še Aldrin. Na Lunino površje sta zasadila ameriško zastavo, pobrala vzorce površja in opravljala znanstvene poskuse. Na Luni sta preživela 21 ur, od tega 2 in pol na prostem. Na Zemljo so se trije astronavtje vrnili 24. junija. To pa še ni bil konec njihovega potovanja. Nadaljnje tri tedne so morali preživeti v karanteni v strogo varovani vojaški bazi, saj so se oblasti bale, da so lahko astronavtje s sabo »privlekli« kakšne sumljive nezemeljske stvore.
Po tej odpravi so Američani na Luno poslali še deset odprav, zadnjo je končala vesoljska ladja Apollo 17, decembra 1972.
Poslušate lunarni OFF program Radia Študent.
Poslanci državnega zbora so na današnji izredni seji soglasno potrdili razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o RTV-zakonu. Politična, strokovna in civilna srenja pa bo v prihajajočih mesecih prav tako vznemirjana zaradi pred kratkim razgrnjenega predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih. Kultur-minister Vasko Simonitti je na včerajšnji tiskovki kot vsebinsko oporo za podobo bodočega medijskega zakona izpostavil naslednje cilje:
///////////////////////////////////////////////////////
Kulturno ministrstvo je pri oblikovanju zakonskega besedila prisluhnilo tudi sindikatu glasbenih ustvarjalcev. Če člen v zakonu ne bo amandmiran, se na radijskih in televizijskih programih ne bo vrtelo zgolj dosedanjih 10, temveč najmanj 30 obveznih odstotkov glasbe domače produkcije. Obsežneje o prihajajoči medijski zakonodaji pa v jutrišnjem Kultivatorju, dvajset čez tretjo na 89 pika 3 UKW na obe ušesi.
Kenijski protestniki se pred stavbo parlamenta v Nairobiju že drugi dan tepejo s policijo. Nemiri so izbruhnili, ker je predsednik Mwai Kibaki pred izvolitvijo leta 2002 obljubil, da bo spremenil ustavo in zmanjšal pristojnosti predsednika, česar pa seveda ni storil. Tako so se ulice pred parlamentom spremenile v bojno polje. En protestnik je bil ubit, najmanj devet pa so jih aretirali, potem ko so protestniki na njih začeli metati kamenje. Minister za državno varnost John Michuki je ravnanje policije pojasni z besedami, da je oblast pač prisiljena varovati sebe in svoje državljane.
V Kanadi je stopil v veljavo zakon o porokah istospolnih partnerjev. Kanada je s tem postala četrta država, za Nizozemsko, Belgijo in Španijo, ki dovoljuje poroke homoseksualcev. Kanadski parlament je zakon sprejel minuli mesec, v sredo pa ga je podpisala generalna guvernerka Adrienne Clarkson. Sprejetje zakona, ki ga je spisala manjšinska liberalna vlada premiera Paula Martina, je omogočila odločitev vrhovnega sodišča, ki je decembra lani razsodilo, da sprememba izraza "moški in ženska" v "dve osebi" v zakonodaji, ki se nanaša na poroke, ni v nasprotju z ustavo.
Novi zakon omogoča istospolnim poročenim partnerjem iste zakonite pravice kot partnerjem v zakonu med moškim in žensko.
Med 200 skrajneži, ki so jih v zadnjih dneh prijele pakistanske varnostne sile, je tudi »vodja Al Kaide v Veliki Britaniji« Harun Rašid Asvat, ki naj bi bil odgovoren za teroristični napad v Londonu 7. julija. V Veliko Britanijo je Asvat prispel dva tedna pred napadi in je vodil priprave nanje. Otok je zapustil nekaj ur pred napadi, je pa, preden je odletel, še enkrat poklical napadalce in preveril, če je vse pripravljeno.
Skrajne pakistanske muslimanske stranke pa za petek pripravljajo množične proteste proti aretacijam domnevnih skrajnežev, ki so po njihovem mnenju del svetovne zarote proti islamu. Zveza šestih strank Mutahida Madžlis-i-Amal je svoje privržence pozvala, naj se po petkovi tedenski molitvi zberejo pred mošejami.
Novice iz dežele okupatorjev Iraka nam bo sporočila naša dopisnica Lidija Poljaček:
///////////////////////////////////////////////////////
V sklopu dnevne rubrike Dnevnik gladovno stavkajočega izbrisanega smo poklicali Aleksandra Todorovića Aca, ki nam je opisal dogodke, ki so se zgodili v zadnjih 24-ih urah:
////////////////////////////////////////////////////
Svoj pogled na problematiko izbrisanih otrok je podala tudi izvršna direktorica društva Unicef Slovenija, Maja Vojnovič:
/////////////////////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>