Sobota, 23. 7. 2005
goran
Jeremy Barnes je občemu občinstvu najbolj poznan kot bobnar ameriške indie folk-rock zasedbe Neutral Milk Hotel. Da ne bi sedel križem rok medtem, ko bend miruje, je kot bobnar sodeloval tudi pri nekaterih drugih ansamblih. Med bolj zanimivimi so Bablicon, ki igrajo nekakšno fuzijo rocka, jazza in elektronike, in pa Broadcast, alternativni pop-rock bend, s katerimi je Barnes sodeloval predvsem kot najeti bobnar za koncertne nastope. Svoj prvenec je Barnes izdal pred tremi leti, tokrat pa predstavljamo njegov nov dosežek ... (v celoti ...)
Radio Študent
Glasbena redakcija
Tolpa bumov
Sobota, 23. 7. '05, 19.00
A Hawk and a Hacksaw – Darkness at Noon (Leaf 2005)
*Jeremy Barnes je občemu občinstvu najbolj poznan kot bobnar ameriške indie folk-rock zasedbe Neutral Milk Hotel. Da ne bi sedel križem rok medtem, ko bend miruje, je kot bobnar sodeloval tudi pri nekaterih drugih ansamblih. Med bolj zanimivimi so Bablicon, ki igrajo nekakšno fuzijo rocka, jazza in elektronike, in pa Broadcast, alternativni pop-rock bend, s katerimi je Barnes sodeloval predvsem kot najeti bobnar za koncertne nastope. Svoj prvenec je Barnes izdal pred tremi leti, tokrat pa predstavljamo njegov nov dosežek.
Nov barviti izdelek iz glasbene delavnice Jeremyja Barnesa tokrat preseneti z povsem novo tematiko in zabava se preseli z domačega dvorišča v cirkuško areno. Pri prvencu se je Barnes naslonil predvsem na zvočno podobo francoskega ruralnega okolja, tokrat pa na samosvoj način predstavi glasbo z Balkanskega polotoka oziroma vzhodne Evrope. Nov album že takoj pusti bolj resen vtis, saj kokodakanja, lajež in zvočne zapise drugih domačih živali s prvenca nadomestijo pravi glasbeniki, ki jih je Barnes tokrat povabil k sodelovanju. Pridružili so se mu: trobilca Dan Clucas in Mark Weaver, vokalistka, violinistka in pianistka Heather Trost, Jeff Mangum iz trenutno neaktivnega (verjetno razpadlega) matičnega benda Neutral Milk Hotel ter njegova mati ob harfi.
Na Barnesa močno vpliva okolje, v katerem ustvarja, saj je po končanem snemanju prvenca ugotovil, da le-ta zveni precej drugače, kot si je predstavljal, preden se je podal v studio. Pri novem albumu je to dejstvo obrnil sebi v prid in Darkness at Noon je nastajal na treh koncih sveta; v Angliji, Pragi in na jugu Združenih držav blizu mehiške meje. Vsak od teh krajev je močno vplival na glasbo in posledica so eklektične orkestracije s prvinami vzhodnoevropske romske trubaške godbe, židovskega folka, mehiškega mariačija, pa tudi bolj modernih elektronskih kompozicij ter celo popa. Če ste se zgrozili in se vam je zavrtelo ter ste ob tem morda pomislili na Bregoviča, je strah povsem odveč, saj Barnesova glasba ne zveni osladno in se ne ozira na ustaljene prijeme, ampak z dobro mero entuziazma navduši z drugačnostjo.
Ker je Barnes po svoji profesiji predvsem bobnar (s čimer si še vedno služi kruh), je toliko bolj presenetljiv podatek, da se ponavadi loti komponiranja ob klavirju ali s harmoniko in ko je s temelji zadovoljen, začne dodajati etnografsko zelo pestro paleto vseh mogočih inštrumentov in za umetniški vtis tudi bodisi malo konjskega peketa ali pa veselega žvrgolenja čričkov. Impulziven način igranja klavirja in harmonike da glasbi posebno dinamiko, ki povzroči da skladbe dobijo hipnotičen pridih. Pogosto skladbe pripelje na rob norosti, saj se na trenutke zazdi, da bodo pod vso zvočno težo razpadle, vendar pa mu vedno uspe najti pravi način, da skladbe izzvenijo zelo harmonično. Čustveno dovzetne poslušalce bo album izčrpal, saj se poskočne trubaške veseljačine skozi cel album izmenjujejo s tihimi žalostinkami. Za intermezzo poskrbi s precej izstopajočo ambientalno skladbo 'for Slavoj', ki jo je, kot ste verjetno uganili, posvetil našemu pop mislecu, vendar pa zaspana skladba nekako ni skladna z energičnim, hitro mislečim Žižkom. 'Goodbye Great Britain' je temačna, tesnobna zlepljenka, s katero se poslovi od svojega doma, žal pa je prekratka, saj se konča ravno, ko postane najbolj zanimiva. Sledita še dve vokalni skladbi v stilu Syda Barretta – prva, 'Our lady of the Vltava', ob spremljavi klavirja, druga pa je srce trgajoča priredba Derroll Adamsove skladbe 'Portland Town', v kateri se ta spomni svojih padlih sinov in v izvedbi a Hawk and a Hacksaw ob violini in klavirju dobi še mnogo bolj turobno zvočno podobo.
Album je sicer precej zahteven za poslušanje, vendar pa poslušalca nagradi z zanimivo, zvočno zelo bogato harmonično godbo in zagotovo se ga ne boste naveličali tudi po večkratnem poslušanju.
Skladbe: Laughter In The Dark, The Moon Under Water, The Water Under The Moon, A Black And White Rainbow, For Slavoj, Europa, Pastelka On The Train, Goodbye Great Britain, Our Lady Of The Vlatva, Wicky Pocky in Portlandtown.
Tolpo pripravil Goran Kompoš.
Komentarji
komentiraj >>