... evropski živelj se bo množil le na račun priseljencev ...
... Severna Koreja si želi miru z Združenimi državami Amerike ...
... v Guantanamu zaporniki protestno gladujejo ...
... libanonska skupnost v Liberiji bi rada volila na prihajajočih volitvah ...
OFF NAPOVEDNIK
Če kakšni Marsovci slučajno lovijo naše televizijske programe, se jim moramo zdeti popolni kreteni. Med ogledom prepogostih mehiških limonad namreč zagotovo ne spregledajo raznih Han Suralov, ki gledalce »buzerirajo« s svojim bolestnim fetišem na čistočo. Da ne omenjamo zaskrbljenih mater, ki vtikajo svoje glave v straniščne školjke in so presrečne, ker so jih prej popolnoma dezinficirale z najnovejšim čistilnim sredstvom. Marsovci morajo sklepati, da današnja zemeljska deca pač redno pijejo iz stranišča in manično ližejo tla.
Dejansko je antibakterijsko razpoloženje že tako drastično, da je neka nemška starševska revija spisala navodila, kako pravilno skrbeti za higieno dojenčkov. Vsakodnevno namakanje v Johnsonovih »bejbi« preparatih tako absolutno odpade. Mladeži menda zadostuje tuširanje enkrat na teden in še to največ pet minut. Temperatura vode ne sme presegati 37 stopinj celzija. Če se starši res ne morejo upreti kopanju večkrat tedensko, pa naj se izogibajo uporabi mila, ker ta uniči naravno zaščito kože proti različnim nesnagam.
Uporaba antibakterijskih sredstev pa je sporna in menda celo škodljiva še iz enega vidika. Omenjena sredstva namreč vsebujejo kemikalije, ki pobijajo bakterije in se sicer uporabljajo za zdravljenje infekcij. Prepogosta uporaba teh sredstev pospešuje adaptacijo bakterij nanje, s čimer se zmanjšuje njihova učinkovitost, navsezadnje pa tudi učinkovitost antibiotikov za zdravljenje zaresnih bolezni.
A da ne bo kdo mislil, da je umivanje parkljev škodljivo. Nasprotno. Neskončno priporočljivo je, da si po uporabi stranišča in pred jedjo umijete roke. S tem preprečite širjenje bakterije »ešerihija koli« in »hepatitisa A«, ki se oba prenašata z iztrebkov na hrano.
Poslušate higienični OFF program Radia Študent!
Trojica izbrisanih gladovno štrajka že enaindvajseti dan. Njihovega nekdanjega izbrisanega kolega Dragutina Mateja zanje še vedno gladko boli njegov mali oné!
OFF PROGRAM
Bolj ali manj potihem je šel mimo svetovne javnosti kaj gnusen zločin. Z nekaj zamude povejmo zdaj, da je na Haitiju šestega julija več kot 350 težko oboroženih brazilskih pripadnikov Modrih čelad Združenih narodov uprizorilo masovni napad na gosto naseljeno področje prestolnice Port-au-Prince. V napadu so tako imenovane mirovne sile uporabile helikopterje, tanke, strojnice in solzilec, masakrirali pa 23 civilistov. Poveljnik brazilskih modrih čelad, general Augusto Heleno, je krvavo operacijo, ki je bila naperjena proti domnevnim banditom, označil za uspeh.
Divjaški pohod brazilskih modrih čelad so včeraj s protesti obsodili v Braziliji in trinajstih mestih širom Severne Amerike. Protestniki so zahtevali konec pobojev s strani sil Združenih narodov in haitskih oblasti, odhod modrih čelad s Haitija in obnovo suverenosti vladavine prava na Haitiju.
Pravice zase zahteva tudi libanonska skupnost v Liberiji. Konkretno gre za volilno pravico na prihajajočih volitvah, ki bodo prve po štirinajstih letih vojne. Štiritisoč-glava libanonska skupnost, katere mnogi člani so rojeni v Liberiji, drži dobršen del liberijske ekonomije v svojih rokah. Čeprav so zelo vplivni, pa ne bodo imeli pravice voliti na oktobrskih volitvah, ki bodo predvidoma zaznamovale konec dolgoletne vojne in začetek novega obdobja. Liberija je namreč nastala kot država repatriiranih ameriških sužnjev leta 1847. V duhu strahu pred ponovnim zasužnjenjem liberijska ustava prepoveduje podelitev državljanstva nečrnim prebivalcem. Ta strah je še vedno močno prisoten tudi v primeru vplivne libanonske skupnosti. Libanonci si prizadevajo, da bi vsaj za njihove rojake, rojene v Liberiji, to določilo spremenili. Prepričani so, da bi to blagodejno povečalo tuje naložbe v Liberiji in preprečilo odtok libanonskega denarja v tujino, kar bi bilo dobro tako za vse.
Številne priseljenske skupnosti so močno prisotne tudi v Evropski uniji. Nekaterim sicer predstavljajo nočno moro in hkrati motivacijo za divje politično udejstvovanje, a dejstvo je, da Evropska unija te priseljence kritično potrebuje. Če že ne iz kulturološkega vidika, pa vsaj z demografskega. Na mednarodnem kongresu o prebivalstvu v francoskem Toursu so udeleženci ugotovili, da bo demografsko rast Unije do leta 2030 omogočalo zgolj priseljevanje iz drugih držav. Naravnega prirastka bosta menda deležni le Francija in Finska, upadanje prebivalstva pa že sedaj beležijo v mnogih članicah Unije.
Po zadnjih bombnih napadih so v Evropski uniji še posebej na udaru muslimanske skupnosti. Britanske oblasti konkretno muči eden najbolj radikalnih muslimanskih pridigarjev v Veliki Britaniji šejk Omar Bakri Mohamed. Ta je po včerajšnjih sicer ponesrečenih londonskih eksplozijah napovedal nove napade, vkolikor se britanska zunanja politika ne bo spremenila in spokala svojih sil iz Iraka. Omenjeni šejk, po rodu Sirijec, uživa v Veliki Britaniji od leta 1986 politični azil, a Britanci zdaj premišljujejo, da bi ga iz države izgnali.
Sicer pa so na podzemni železnici v Londonu policisti ustrelili domnevnega samomorilnega napadalca. Šlo naj bi za nekega Južnoazijca. Ta je v debelem zimskem plašču in brez prtljage na postaji Stockwell skočil na vlak podzemne železnice, za njim pa so pritekli policisti in ga obložili s petimi porcijami svinca. Obe progi, ki tečeta skozi Stockwell, so evakuirali in ustavili.
Takoj za muslimani pa samozaverovani zahodni svet, zlasti pa Združene države Amerike, razburja Severna Koreja s svojim domnevnim jedrskim arzenalom. A čeprav zadnja pogosto daje vtis rotvajlerja na steroidih, je prve zdaj pozvala k sklenitvi mirovne pogodbe. V zameno za zagotovilo o nenapadanju Severna Koreja obljublja denuklearizacijo Korejskega polotoka. Do dobrikanja Severne Koreje je prišlo potem, ko je njihova delegacija obiskala nov krog šeststranskih pogajanj o severnokorejskih nuklearnih bombicah v Pekingu.
Osebki, ki jih Združene države pojmujejo kot sebi nevarne, nimajo jedrskega kritja kot Severna Koreja, hkrati pa se jih drži tudi nekaj smole, nastanjeni so v Guantanamu. Tamkajšnje bizarne razmere so že notorične, zato okoli 50 tamkajšnjih ujetnikov že tri dni gladovno stavka. Tamkajšnje vojaško poveljstvo je stavko priznalo, vendar jo zaenkrat jemljejo zgolj kot začasen poizkus nasprotovanja nadaljnjemu priporu. Pred kratkim so sicer tamkajšnji ječarji izpustili sedem ljudi, osem pa jih predali njihovim vladam, a žal jih še vedno več kot 500 pridržujejo.
Čeprav je gladovna stavka ponavadi res skrajen ukrep v sili, pa to ne gane naših vladajočih lopovov, ki še vedno ignorirajo gladovno stavko izbrisanih.
Skupina gladovno stavkajočih predstavnikov Civilne iniciative izbrisanih aktivistov se še vedno nahaja pred šišenskimi prostori slovenske sekcije Unicefa. Sulejman Sabljaković-Sablja poroča o dogodkih preteklih 24-ih ur:
////////////////////////////////////////////
Za konec tokratnega OFF-a pa še poročilo o ustanovni seji Sveta vlade za študentska vprašanja. O njej nam je spregovoril predsednik Študentske organizacije Slovenije.
////////////////////////////////////////////
Na seji so govorili še o spremembah zakona o visokem šolstvu in znanstvenih nazivih in sistemskem zakonu o štipendiranju, študentje pa so bili ogorčeni nad odsotnostjo predstavnika soc-ministrstva. Na splošno je Študentska organizacija Slovenije glede sodelovanja z vlado optimistična ...
////////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>