... v protestantski četrti Belfasta se je razgrajalo ...
... izraelski Arabci razkurjeni zaradi napada na avtobus ...
... tretjina burmanskih otrok kronično podhranjena ...
... Indija in Pakistan se pogovarjata ...
OFF NAPOVEDNIK
Že naš domnevno največji poet France P. je opeval, kako rujno vince oživlja žile, razjasnjuje srce in oko, utaplja skrbi in budi upanje v potrtih prsih. Poleg alkoholu naklonjenega pesnjenja pa je bil dotični poet na tem področju menda tudi zverziran praktik. Navkljub neizpodbitni umetniški veličini je zato marsikdaj slišati, da je v primeru Franceta P. šlo kljub vsemu za navadnega pijanduro. Vendar pa znanstvena dognanja zadnjih let utegnejo pokazati, da je bila morda prav Francetova afiniteta do žlahtne kapljice zaslužna za njegov vrhunski pesniški opus.
Avstralska državna univerza je namreč na 7000 Avstralcih izvedla obširno raziskavo o vplivu alkohola na človeka. Rezultati so pokazali, da so zmerni pivci bistrejšega uma od totalnih alkoholikov in popolnih abstinentov. Zmerni pivci naj bi se lažje govorno izražali, imeli boljši spomin in tudi na splošno boljše razumevanje. Še več! Popolnim abstinentom menda v primerjavi z zmernimi pivci celo grozi večja nevarnost poslabšanja duševnega in fizičnega zdravstvenega stanja. Po navedbah avstralskih učenjakov ste zmeren konzument alkohola, če spijete od 14 do 28 kozarčkov alkoholne pijače na teden kot moški oziroma 7 do 14 kozarčkov kot ženska.
Trditve avstralskih kolegov podpirajo tudi rezultati raziskav na Univerzi v Torontu. Ti so pokazali blažilen učinek alkohola na številne bolezni in tegobe, ki pestijo človeka. Zmerno pitje alkohola naj bi tako med drugim za 40 do 60 odstotkov zmanjševalo smrtnost zaradi koronarnega srčnega obolenja, preprečevalo čir na dvanajsterniku, žolčne kamne, revmatoidni artritis, osteoporozo in določene tipe diabetesa. Alkohol v zmernih količinah naj bi celo zaviral razvoj demence, vključno z Alzheimerjevo boleznijo.
Kot je razvidno, utegne res držati znan slovenski rek »Kolkor kapljic, tolko let.« Ljudstvo bo morda končno le sprevidelo povezavo med alkoholom in umetniškim genijem, tako da se bo France P. lahko nehal obračati v grobu zaradi domnevno očitanega mu pijančevanja in začel počivati v miru. Na zdravje!
Poslušate maliganski OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
V minuli noči so v protestantski četrti Belfast na Severnem Irskem izbruhnili spopadi med skupinami militantnih protestantskih srboritežev in policijo. Razgrajači pravijo, da je šlo za maščevanje za nedavne policijske racije v domovih protestantskih paravojaških predstavnikov v Belfastu. V ozadju vsega menda stoji vojna med različnimi oboroženimi protestantskimi skupinami, zvestimi britanski kroni. Podivjani protestanti so na svojem pohodu zažgali več vozil in obmetavali policiste z molotovkami ter doma izdelanimi granatami. Med policisti je 40 ranjenih, za razjarjene civile pa številke še niso znane.
Močno se je dvignil tlak tudi izraelskim Arabcem. Razkuril jih je 19-letni izraelski vojak, ki je na avtobusu v bližini mesta Šfaram samoiniciativno ubil štiri njihove sonarodnjake. Skupnost izraelskih Arabcev je zaradi incidenta napovedala splošno stavko in protestni shod v mestu Nazaret. Napad je najostreje obsodil in ga označil za terorističnega tudi izraelski premier Ariel Šaron, policija pa je v zvezi z njim že aretirala tri ljudi. Najbrž se je znani krvolok rahlo podelal v hlače, saj v Izraelu živeči Arabci predstavljajo kar 19 odstotkov vsega prebivalstva Izraela.
V dolgi zgodovini izraelsko-palestinskega konflikta je k izboljšanju razmer skušal prispevati tudi Varnostni svet Združenih narodov, a so žal njegove resolucije do sedaj bolj kot ne ostale na papirju. Tokrat taisti organ spet poizkuša srečo. Tokrat resolucijo, v kateri ostro obsoja nedavne napade v Iraku, v katerih je šlo po gobe tudi nekaj tujih diplomatov. Že na videz dokaj brezvezna resolucija poziva mednarodno skupnost, da odločno podpre iraško vlado pri izvajanju njenih odgovornosti za zaščito diplomatske skupnosti, osebja Združenih narodov in tujih državljanov, ki delajo v Iraku. Če pa oni tako pravijo, potem pa že!
Kar se tiče cene v človeških življenjih pa je zagotovo med prvimi svetovnimi krivci lakota. Slednja pa ne »raztura« samo v Afriki. Hud problem predstavlja tudi v Burmi, kjer je po poročanju Svetovnega programa za hrano Združenih narodov kar tretjina otrok kronično podhranjenih. Krivec za lakoto je v precejšnji meri zadrta vojaška vlada, ki omejuje potovanje ljudi in dobrin znotraj države, hkrati pa tudi močno ovira pomoč tujih humanitarnih organizacij. Situacija glede lakote je še slabša na območjih, kjer se vlada spopada z etničnimi skupinami. Tam je podhranjenih celo do 60 odstotkov otrok. Vse skupaj je še bolj bizarno ob podatku, da je lansko leto Burma skupno pridelala celo presežne količine riža!
Čeravno imata v rokah jedrsko orožje, pa se zdita nekoliko modrejši od burmanske indijska in pakistanska vlada. Njuni predstavniki so se sestali na dvodnevnih pogovorih z namenom, da bi zmanjšali nevarnost izbruha jedrskega konflikta med državama. Predlog, ki ga bodo obravnavali, vsebuje vzpostavitev urgentne vroče linije in posredovanje informacij pred testiranji izstrelkov.
Govori se, da sta Indija in Pakistan dosegla obdobje tako imenovane nove zrelosti, vendar pa vse ni rožnato. Pakistan je še vedno zaskrbljen zaradi indijskega dogovora z Združenimi državami Amerike glede sodelovanja v civilnem jedrskem programu, Indija pa se pritožuje zaradi v Pakistanu treniranih skrajnežev, ki razsajajo po Kašmirju.
Medtem sta Evropa in preostali zahodnjaški svet okupirana z iranskim jedrskim programom. Francosko zunanje ministrstvo je potrdilo, da je Evropska unija Iranu predložila sveženj predlogov, katerega cilj je končati prerekanje glede iranskega jedrskega programa. Podrobnosti menda niso znane, je pa francoski zunanji minister Phillipe Douste-Blazy predloge označil za pogumne in velikodušne. Pri tem je še navrgel, da bi Evropska unija v končni fazi celo podprla iranski civilni jedrski program v zameno za opustitev orožarskih jedrskih ambicij.
Pravzaprav je naravnost bizarno, kako lahkotno se v svetu opleta z jedrskim orožjem, če se spomnimo na posledice eksplozije jedrske bombe na Hirošimi. Jutri bo namreč minilo natančno 60 let, kar je cepljenje atomskih jeder v tem japonskem mestu pokosilo 200 tisoč in ranilo 100 tisoč ljudi. Ob standardni minuti molka, ki poteka v Hirošimi vsako leto, so se dan pred uradno slovesnostjo tam poklonili tudi 20 do 30 tisočim korejskim prisilnim delavcem, ki so umrli v napadu.
Obenem so udeleženci slovesnosti ob spominu na korejske žrtve jedrskega napada opozorili tudi na v zadnjem času aktualno zamegljevanje japonske uradne zgodovine. Ta recimo v svojih novih učbenikih znani pokol v Nankingu, kjer je bilo pobitih 300 tisoč ljudi, označuje zgolj kot incident.
Žrtev jedrskega napada na Japonsko se bomo spomnili tudi pri nas. V ta namen goriški Kulturni dom, skupnost Arcobaleno iz Gorice, kulturna zadruga Maja, Zveza slovenskih kulturnih društev in goriška pokrajinska konzulta za mir organizirajo prireditev Minuta razmisleka oziroma volja po miru, ki bo potekala na trgu med slovensko in italijansko Gorico. Namen dogodka je po navedbah organizatorjev pozvati k miru v širšem goriškem prostoru in podati vzor iskrenega sodelovanja med Italijo in Slovenijo v novi Evropi.
Komentarji
komentiraj >>