Sobota, 6. 8. 2005
jasna
Zasedbo A-Frames sestavljajo kitarist in pevec Erin Sullivan, Min Yee na basu in občasno vokalu ter Lars Finberg na bobnih. Prihajajo iz Seattla in letos so izdali svoj tretji album, prvi pri priznani založbi Sub Pop. Glasbo za ploščo Black Forest so imeli posneto še preden so podpisali pogodbo s Sub Pop, saj njihovi posnetki nastajajo v kleti, ki pripada neki industrijski stavbi. V istem prostoru z visokimi stropi in številnimi preprogami je nastal tudi Black Forest: bend je v živo posnel vse komade, vokale je pa dodal v primerno akustični sobi v hišici, ki pripada kitaristu ... (v celoti ...)
RADIO ŠTUDENT
GLASBENA REDAKCIJA
sobota, 6. avgust 2005
[TOLPA BUMOV]
A-Frames – Black Forest (Sub Pop, 2005)
*Zasedbo A-Frames sestavljajo kitarist in pevec Erin Sullivan, Min Yee na basu in občasno vokalu ter Lars Finberg na bobnih. Prihajajo iz Seattla in letos so izdali svoj tretji album, prvi pri priznani založbi Sub Pop. Glasbo za ploščo Black Forest so imeli posneto še preden so podpisali pogodbo s Sub Pop, saj njihovi posnetki nastajajo v kleti, ki pripada neki industrijski stavbi. V istem prostoru z visokimi stropi in številnimi preprogami je nastal tudi Black Forest: bend je v živo posnel vse komade, vokale je pa dodal v primerno akustični sobi v hišici, ki pripada kitaristu.
Zvok, ki ga je na novem albumu ustvarila skupina A-Frames, je zelo razpoznaven. Izza vsakega vogala grozi kakofonija v zvoku ter nasilje s tančico ironije v besedilih. Žanrsko bi jih lahko opredelili kot art-punkerje oz. avant-punkerje, čigar osnovno vodilo je istočasna enostavnost in ekscentričnost ter vsekakor izogibanje klišejem. Velika večina Sullivanovih besedil izraža nezaupanje do industrializacije in tehnologije ter paranojo pred nadvlado strojev nad človekom. Če vržemo oko samo na naslove komadov, se nam v mislih nehote porajajo imena, kot so doktor Mengele, Hitler in Eva Braun, ki ji je en komad na pričujočem albumu celo posvečen, iz istega razloga pa prikličemo tudi podobe vlakov smrti, ki peljejo v koncentracijska taborišča in še kaj iz obdobja industrializacije in napredka nacijev. Za nameček se komad Black Forest med potekom albuma pojavlja kar trikrat. A-Frames bodo rekli, da je stvar povsem naključna.
Sullivan se je v svojih besedilih namreč hotel osredotočiti predvsem na tehnologijo, istočasno pa se mu je v mislih pojavila ideja o plošči o koncu sveta in koncu druge svetovne vojne, ampak album sploh ni bil mišljen konceptualno. Tri verzije komada Black Forest, ki je s svojim prepoznavnim riffom rdeča nit albuma, so bile prvotno posnete kot tri različice, med katerimi naj bi bila ena uvrščena na album. Članom skupine je bil všeč zvok, ki so ga dobili, ter so se raje odločili za vsebinsko zaokrožitev albuma s komadi – in naslovom – Black Forest. Sullivan se sicer zaveda, da naslov in besedilo sicer zelo catchy in brezskrbnega komada “Death train” dajo misliti, da gre za vlake, ki so peljali nedolžne v smrt, a spet trdi, da govori pesem o nečem povsem drugem ter da je bend treba videti v živo, da bi poslušalec spremenil percepcijo nejevernega Tomaža.
Kaže, da je osnovna logika zvoka A-Frames močno drhtenje basa z bobni kot skorajda osnovnim inštrumentom in ne samo podlago. Prav specifično uglašena oz. neuglašena kitara ravno iz tega razloga da občasno misliti, da sta v bendu kar dve kitari, k večplastnosti pa prispevajo tudi težki kovinski udarci, rezki zvočni vbodi in hrupni droni [opomba: od besede “drones”], ki so še najbolj očitni pri zaključnem komadu Black Forest. Pri komadu Experiment nas A-Frames nekoliko spomnijo na legendarne The Birthday Party, že v naslednji pesmi Galena pa kombinirajo Suicide s tipičnim umazanim garažnim zvokom. Pri komadu Age Of Progress zelo spominjajo na njujorške art-punkerje Liarse, navezo s Suicide in Throbbing Gristle pa z zvokom in mehaničnimi neemocionalnimi vokali ohranijo še posebej v komadu My Teacher. A-Frames načeloma ne prinašajo nič novega, a zapuščino art-punka, punk-rocka, garaže ter zgodnjega industriala in elektronike spravijo skupaj na zelo specifičen in razpoznaven način.
Osnovni občutek, ki ga dobimo po prvem poslušanju albuma Black Forest, je hladnost, nasilje, tema ter podzavesten strah pred apokalipso. Pri tem pa je skoraj perverzno, da začne po nekajkratnih poslušanjih tovrstna tematika na ironičen “A-Frames način” zabavati. In ravno tukaj je njihova prednost.
Tolpo je pripravila Jasna Črnjarić.
Komentarji
komentiraj >>