Četrtek, 11. 8. 2005
miha
Kalifornijski System of a Down se po triletnem premoru vračajo na glasbeno sceno s povsem novim, obsežnim izdelkom. Zasedba je vzklila v Los Angelesu sredi 90-tih let pod imenom Soil. Leta 1998 so ob pomoči producenta Ricka Rubina posneli istoimenski prvenec, obenem pa podpisali za multinacionalko American Records. Leta 2002 je izšel njihov zadnji studijski album »Steal This Album«, ki pa je bil dejansko le podaljšek svojega leto starejšega predhodnika. Band je namreč po prodajni uspešnici »Toxicity« iz 2001 naslednje leto le zbral neizdane komade, ki niso našli prostora na omenjeni plošči. »Steal This Album« je prišel in poniknil precej potihoma, zato pa je letošnji paket deležen veliko večjega pompa ... (v celoti ...)
Radio Študent
Glasbena redakcija
Tolpa bumov
Četrtek, 11. 8. '05, 19h
SYSTEM OF A DOWN – »Mezmerize« (American Records, 2005)
*Kalifornijski System of a Down se po triletnem premoru vračajo na glasbeno sceno s povsem novim, obsežnim izdelkom. Zasedba je vzklila v Los Angelesu sredi 90-tih let pod imenom Soil. Leta 1998 so ob pomoči producenta Ricka Rubina posneli istoimenski prvenec, obenem pa podpisali za multinacionalko American Records. Leta 2002 je izšel njihov zadnji studijski album »Steal This Album«, ki pa je bil dejansko le podaljšek svojega leto starejšega predhodnika. Band je namreč po prodajni uspešnici »Toxicity« iz 2001 naslednje leto le zbral neizdane komade, ki niso našli prostora na omenjeni plošči. »Steal This Album« je prišel in poniknil precej potihoma, zato pa je letošnji paket deležen veliko večjega pompa.
Zakaj paket? Gre namreč za dvojni album z naslovom »Mezmerize/Hypnotize«, ki pa je oziroma bo izšel ločeno. Trenutno smo priča prvemu delu. Drugi bojda prihaja na prodajne police jeseni. Kot zatrjujejo člani banda, pa stoji vsaka plošča zase.
In kaj prinaša nov izdelek? Po eni strani vztrajajo pri svojem preizkušenem zvoku in tudi konceptualno se glasba ni toliko spremenila, vendar v svoji širini venomer znova ponuja nove razsežnosti. Morda še bolj kot kadarkoli prej je ta izdelek odraz široke kulturne in glasbene razgledanosti članov zasedbe in najrazličnejših vplivov, ki se odražajo skozi glasbo. Sem bi lahko v prvi vrsti prišteli kontinuirano metal hardcorovsko linijo, ki pa se bogati z noisom, ska reggae-jem in popom. Napajajo se tudi v zakladnici armenske ljudske glasbe, poleg tega pa gojijo velike simpatije do likovnih in performativnih umetnosti. To raznolikost sami tudi mnogokrat poudarjajo in težijo k njej. Bobnar John Dolmayan meni, da ne zvenijo kot nihče drug, svojo glasbo pa sami opredeljujejo zgolj kot System of a Down.
V malce manj kot štiridesetminutni album nas popelje kratek intro s pomenljivim naslovom »Soldier Side«, kateremu sledi »B.Y.O.B.« (Bring Your Own Bombs), sicer tudi prvi singl s te plošče. B.Y.O.B. je postal pravi hit, ki se pojavlja na skoraj vseh lestvicah. Zveni zelo značilno, tipično udaren komad z odrezanimi rifi, vseskozi menjajočim tempom, prav takim vokalnim prispevkom in spevnim, skoraj pop refrenom. Tudi tekstovno nas ne presenetijo. Ostajajo zvesti svoji večni protivojni drži: »Why don't presidents fight the war, why they always send the poor« seveda leti na njihovo (ameriško) administracijo, ki začenja nepotrebne vojne iz zgolj finančnega koristoljubja. Po drugi strani pa se spuščajo tudi v perečo socialno problematiko svoje dežele, ki so jo kot potomci armenskih priseljencev občutili tudi na lastni koži. Tudi v Hollywoodu, od koder prihajajo. Glasbeno so že toliko zreli, da se kljub izpiljenemu in značilnemu zvoku ne ponavljajo, dejansko je vsak komad zgodba zase in lahko tudi funkcionira povsem samostojno.
Tako na primer svojo mešanico metala in popa prikažejo v komadu »Cigaro« in »Sad Statue«, kjer z rifanjem v srednjem tempu zelo direktno povedo svoje sporočilo o spregledanih množicah, ki se ne strinjajo z domačim dogajanjem. Punkerski gnev izrazijo v pesmi »Revenga«. K vsemu omenjenemu pa v komadu »Radio/Video« dodajo ska reggae in etno motive. Prav tako pa v pesmi »Violent Pornography« kombinirajo večglasni, skoraj pop refren z etno orientalskimi napevi. Zares vsa čast pevcu Serju Tankianu, ki iz plošče v ploščo nadgrajuje svoje že tako velike vokalne sposobnosti. Skozi celoto se mešajo melanholični, orientalsko obarvani vokalni vložki, skoraj baladni in nato spet metalsko punkerski vpadi. Igrajo se tudi z elektroniko v komadu »Old School Holywood«. Ta je odigran v monotonem industrialskem tempu s čudaškimi retro elektro efekti in na momente spominja na nekakšno mešanico Rammstein in Kraftwerk. Kot nadaljevanje hita z albuma »Toxicity« pa izpade »Lost in Holywood«. To pomeni preizkušeno baladno formulo, kjer pride Serjev vsestranski vokal zares do izraza.
Če povzamemo, je to v celoti odličen glasbeni izdelek, ki postaja komercialni bum, kljub svoji povsem nekonvencionalni strukturi komadov. Ta forma se pri njih stopnjuje iz plošče v ploščo, pravzaprav pa popolnoma standardnih oblik v njihovi glasbi nismo nikdar zasledili. Tekstovno je njihova, včasih za naše razmere pretirana direktnost prav posrečena. V tandemu z razvpitim Michaelom Moorom, s katerim so sodelovali pri snemanju videospota za pesem »Boom« s prejšnje plošče, so se izkazali tudi za uspešne politične propagandiste. Za razliko od kakšnih Green Day, ki se na račun razmer v državi vračajo na pota stare slave oziroma popularnosti, so System of a Down malce bolj pri stvari, zares so nekakšni ameriški levičarji. Zanimivi so predvsem njihovi pogledi na piratstvo v glasbeni industriji. Njihov trenutni izdelek, posebno jeseni prihajajoči, je močno zaščiten z najučinkovitejšim programom. Do izdaje ga ni mogoče potegniti s spleta. Pravijo, da nimajo pomislekov glede tega, da si ljudje pridobivajo glasbo zastonj z interneta, če si nakupa plošče ne morejo privoščiti, želijo le, da je zadeva dejansko končana in izdana.
Kaj lahko dodamo ob zaključku tega razmišljanja? System of a Down so res postali megalomanska institucija, ki prinaša ogromno denarja in za katero stoji založba – multinacionalka. Na svoji samostojni turneji bodo na zares velikih odrih obkrožili skoraj ves svet, kateremu hočejo povedati, da ga želijo narediti boljšega in prijaznejšega. Zanimiv koncept!
Sledijo komadi: The Soldier Side, B.Y.O.B./Bring Your Own Bombs, Revenga, Radio/Video, Cigaro, Violent Pornography, Question!, Sad Statue in Old School Hollywood.
Miha Colner
Komentarji
komentiraj >>