Ponedeljek, 15. 8. 2005
miha
Srečna mladina so vsekakor ena najzanimivejših in najbolj neobičajnih glasbenih zasedb v Ljubljani in tudi širše na naši grudi. Na samem začetku, v zgodnjih devetdesetih so napovedovali punk napad, vendar ni ostalo zgolj pri tem. Glasba se je namreč potem vseskozi spreminjala in žanrsko nadgrajevala. Tako že prva plošča »Alter eko«, izdana v letu 1996, ne ponuja več čistokrvnega punka, medtem ko so z njeno naslednico »Đa Balkan rasa« dve leti kasneje pokazali še večjo raznolikost in nekonvencionalno držo. Zelo netipično za kakršen koli rockerski band ... (v celoti ...)
Radio Študent
Glasbena redakcija
Tolpa bumov (12. 8. 2005)
Srečna mladina: »Listen to Srečna mladina«, Obsešn, 2005
*Srečna mladina so vsekakor ena najzanimivejših in najbolj neobičajnih glasbenih zasedb v Ljubljani in tudi širše na naši grudi. Na samem začetku, v zgodnjih devetdesetih so napovedovali punk napad, vendar ni ostalo zgolj pri tem. Glasba se je namreč potem vseskozi spreminjala in žanrsko nadgrajevala. Tako že prva plošča »Alter eko«, izdana v letu 1996, ne ponuja več čistokrvnega punka, medtem ko so z njeno naslednico »Đa Balkan rasa« dve leti kasneje pokazali še večjo raznolikost in nekonvencionalno držo. Zelo netipično za kakršen koli rockerski band. Prav tako kakor se je spreminjala glasba, pa so se dogajale menjave v sami zasedbi, ki pa se je v zadnjih letih končno malce ustalila. Po skoraj dveletnem premoru, ki je skupino zadel na začetku novega tisočletja, nas je leta 2002 doletela nenaslovljena plošča »Srečna mladina«, ki je zasedbo dokončno postavila v žanrsko povsem nedefinirane glasbene vode. Letošnja izdaja »Listen to Srečna mladina« pa je takšno usmeritev dokončno potrdila.
To je že peta studijska plošča tega kolektiva, če prištejemo lansko kompilacijsko izdajo različnih priredb, z naslovom »10. letnik«. Ta številka veliko pove o angažiranosti samih članov banda in ljubezni do glasbe, kar je edini mogoči način, da se tovrstna zasedba obdrži daljši čas. Album je predstavljen kot soundtrack prvega slovenskega skate filma, ki je seveda priložen izdaji v dvd formatu. Režiral ga je Jaka Babnik.
Najprej pade v oči minimalistično konstruiran, a zelo učinkovit dizajn izdaje, ki sicer tudi zelo skopari s podatki. Zabeleženi so, poleg nujnega kolofona, zgolj člani banda in naslovi komadov. Ti so napisani v neki meri dvojezično, kjer je potrebno tudi v angleščini, kar jasno priča o tem, da fantje potihoma računajo tudi na tuji trg. To potrjuje njihova spomladanska turneja po glavnih mestih bivše skupne domovine.
Letošnji album postreže z enajstimi novimi avtorskimi komadi, ki so strukturno zelo raznoliki. Večinoma imamo opraviti s popolnimi ali zgolj polovičnimi instrumentali, kjer povedanega oziroma zapetega ne moremo jemati kot celovit tekstovni komad. Pa vendarle so tudi v tem primeru vokalne izjeme pri nekaterih skladbah. Godba sama prinaša pravcati kolaž najrazličnejših glasbenih žanrov, ki se zlivajo v dokaj kompaktno celoto. Temelj vsega je zanesljiva ritem sekcija, kjer pa si bas kitara jemlje več svobode. Prehaja namreč od umirjene ritmike do divjega slepinga. Kitari prav tako svobodno plujeta po širini svojih možnosti, kjer najdemo težke rockovsko občutene rife kakor tudi nedistorzirano melanholično poigravanje s strunami. Seveda je ob vsemu temu najti tudi zanje obvezen saksofon, pa klaviature v svojih neskončnih zvokovnih možnostih in še marsikateri instrument.
Na eni strani smo priča skorajda trdemu rocku, ki je očiten pri komadu, poimenovanem ŠT. 19128, in morda pri Vumvum, najde se na primer surferski tok, ki ga ujamejo v komadu Divji grm na zahodu / Wild Bush on West, pa baladico v pop maniri z naslovom Zlati tuš / Golden Shower, ki se spogleduje z jazzerskimi prijemi, kar pa bi lahko v manjši meri trdili za celoten izdelek. Skratka, vplivov in spodbud je preveč, da bi se poglabljali v vsakega posebej. Za to ploščo bi si pač morali izmisliti povsem nov žanr, če bi jo na vsak način hoteli umestiti v kalupe. Zadeva je pač kar najširše zastavljena, premišljeno komponirana, poleg tega pa album krasi zelo spodobna produkcija.
Tekstovni deli, tam kjer pač so, očitno niso toliko pomembni, saj so dodobra neslišni in zaviti v efekte. Naslovi komadov vseeno kažejo, kljub svojim zavitim in šifriranim sporočilom, opazno družbeno in socialno angažiranost, ki je odraz trenutnega časa in prostora. Takšni so na primer Divji grm na zahodu / Wild Bush on West, pa I Have One Peasant in Switzerland, pa morda Humus Sapiens. Po drugi strani pa se fantje vsekakor distancirajo od velikih besed, ki ponavadi izzvenijo v prazno, rajši se prepustijo glasbi in samo glasbi.
Vsekakor je ta album ponoven korak naprej v večnem eksperimentu ustvarjanja glasbe. Dodali so nov kamenček v še nastajajoč mozaik svojih popolnoma različnih plošč. Ta različnost, nekakšna žanrska nekonvencionalnost, pa je v končni fazi postala že njihova prepoznavna znamka. Jasno je, da si le redko kateri band to privošči in da tak pristop stoji na tankem ledu. Srečna mladina pač svojo glasbeno fuzijo ustvarjajo zelo učinkovito, čemur pa ni vedno tako pri tovrstnih poskusih različnih zasedb. Kljub temu, da takšna godba ni namenjena širšim masam, kar je usoda vsake pretežno instrumentalne glasbe, pa so v našem prostoru vendarle ena vidnejših zasedb. Pridobili so si svojo, večinoma bolj alternativno usmerjeno publiko. Fantje tudi še vedno neumorno koncertirajo, kot v svojih zgodnjih punkerskih časih. Če so glasbeno napredovali, se spremenili, pa so vsekakor obdržali svoj pristop do dela, pristop, brez katerega ne bi dosegli tega, kar so. To pa je veliko za tako specifično glasbo, kot nam jo servirajo že dobro desetletje.
Pripravil Miha Colner.
Komentarji
komentiraj >>