... skrajneži razsajajo tudi v Saudski Arabiji ...
... nočni protivojni protesti v Združenih državah ...
... bivši šef perujskih špijonov gre pred sodišče zaradi paravojaških pokolov v devetdesetih ...
... protesti zoper megalomanski jez Alcoa na Islandiji se nadaljujejo ...
... slovenski gasilci gredo v afganistanski ogenj ...
OFF NAPOVEDNIK
Volk dlake pač ne menja. Umik judovskih naseljencev iz Gaze pod taktirko izraelskega premiera Ariela Šarona je za vse, razen za naivne duše, bolj ali manj prekaljena taktična poteza. Morda se ga veselijo preprosti palestinski prebivalci Gaze, a že njihovo vodstvo potezo Izraela zgolj zadržano pozdravlja. Mnogi od judovskih naseljencev umiku trmasto nasprotujejo in jih zato te dni deportirajo v Izrael pod prisilo. Pravzaprav je zelo verjetno, da so prav judovski deportiranci skupaj z rojaki v rodnem Izraelu tisti, ki bodo na daljši rok spet povlekli takisto daljši konec. Kalvarija za Palestince pa se morda šele dobro začenja.
V čem je trik? Šaron je z umikom iz Gaze Palestincem dal korenček. Poteza je videti na prvi pogled velikodušna. Navsezadnje tudi v očeh dobršnjega dela svetovne javnosti, kar je dober pi-ar za Šarona. Seveda pa je znatno večji kos pogače Šaron zadržal za Izrael. Govora je o Zahodnem bregu in Jeruzalemu, proti katerima je Gaza navaden palček. Palestinci, ki se nekoč v prihodnosti nadejajo tudi omenjenih dveh območij, bodo svoje ozemeljske zahteve v očeh svetovne javnosti zdaj težje upravičevali.
A za fliko ozemlja, za katerega mu samo po sebi dol visi, bo namreč Šaron iztržil še nekaj. Bolj kot sama zemlja, Šarona namreč zanima, kako držati Palestince v šahu. Zato je zanj bistveno, da bo v zameno za kvazi-žrtvovano Gazo poleg boljših pogajalskih izhodišč za Zahodni breg in Jeruzalem tako dobil tudi moralno avtoriteto za trše obračunavanje z Izraelovimi sovragi na tem območju.
Krhka palestinska oblast, ki z muko drži skupaj različne frakcije in miri militantneže, bo s prevzemom Gaze dobila nezavidljivo nalogo. Kaj lahko se zgodi, da kljub najboljšim namenom ne bo mogla zaustaviti katerega od svojih skrajnejših podanikov, ki bo z območja Gaze izstrelil raketo ali dve na obmejni izraelski kibuc. Šaron, nestrpno čakajoč na takšno priložnost, bo pri priči lahko ukrepal in z vojsko pojezdil v Gazo ter Palestince zopet ujel v primež.
V omenjenem primeru se Šaronu ne bo več treba bosti s svetovno javnostjo in resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov. Ne bo mu treba več trositi neprepričljivih izgovorov, da njegovi soldati zgolj ščitijo judovske naseljence. Ob primerni medijski podpori bo omenjena morebitna ponovna okupacija Gaze z izgovorom varnostne ogroženosti Izraela na videz celo legitimna. Tistih nekaj prisilno deportiranih judovskih prebivalcev Gaze se bo pomirilo, Šaron pa bo spet triumfiral.
Poslušate razseljeni OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Mnogim judovskim naseljencem v Gazi zaenkrat za Šaronove morebitne prevejane taktične manevre glede Gaze še vedno ni dosti mar. Izrelska vojska je zato primorana nadaljevati z nasilnimi izselitvami. Tako je več sto vojakov in policistov vdrlo v judovsko naselbino Kfar Darom na jugu Gaze, ki velja za trdnjavo nasprotnikov izraelskega umika s tega območja. Do nasilnega upora zaenkrat še ni prišlo, so se pa neubogljivi naseljenci zabarikadirali v svoje jazbine.
Izraelske varnostne sile se obenem pripravljajo tudi na naskok na sinagogo v naselbini Neve Dekalim, kjer se je trmasto utrdilo več tisoč mladih protestnikov. Sicer pa so se selitve s silo začele tudi v naselbinah Gan Or, Necer Hazani, Širat Hajam in Kfar Darom. Medtem so naselbino Kerem Acmona že spraznili in jo pričeli radirati v zemljo.
Bolj resni nemiri pa se odvijajo v Izraelu bližnji Saudski Arabiji. Tamkajšnja policija se je v prestolnici Rijad zapletla v strelski obračun z domnevnimi skrajneži in menda štiri od njih tudi ubila. Hkrati je bilo vroče tudi v muslimanskem svetem mestu Medini na jugu Savdske Arabije. O morebitnih mrtvakih od tam zaenkrat ni podatkov, so pa varnostne sile baje aretirale nekaj skrajnih nepridipravov. Vodilna svetovna izvoznica nafte se sicer že dve leti daje z vztrajnimi zlikovci iz krogov Al Kaide, a tokrat gre za prvi tak spopad po nedavni smrti savdskega kralja Fahda.
Medtem ko se savdske oblasti spopadajo z nasilnimi nasprotniki, se v Savdski Arabiji prijateljskih Združenih državah razplamtevajo miroljubni protivojni protesti. V pretekli noči je tako več kot tisoč ljudi prižgalo sveče v znak protesta proti ameriškemu orožarjenju po Iraku. Akcija sodi v okvir protestov, ki jih je sprožila mati v Iraku padlega vojaka Cindy Sheenan. Gospa trenutno bivakira v bližini počitniškega ranča predsednika Georga Busha v Teksasu in vztraja, da jo ta sprejme in osebno pojasni razloge za sinovo smrt.
V samem Iraku pa je v približno istem času na vzhodu Bagdada eksplodirala obcestna bomba, ki je uspešno uničila del ameriškega konvoja in ranila nekaj okupatorjev. Sicer pa so iraški uporniki v prestolnici fentali tudi iraškega sodnika Jasema Dovajdža in njegovega voznika, njihovi kolegi v Faludži pa so ubili štiri in ranili dva pripadnika Amerom podložnih iraških sil.
V devetdesetih letih preteklega stoletja so težko roko uradnih oblasti občutili maoistični uporniki v Peruju. Tako imenovana skupina Colina, je pod vodstvom šefa perujskih obveščevalcev Vladimira Montesinosa takrat v vlogi paravojaškega voda smrti krvavo obračunala z nasprotniki vlade presednika Alberta Fujimorija. Montesinosa sicer bremeni že skoraj 100 drugih obtožb, od korupcije do trgovanja z orožjem, poleg tega pa že prestaja 15-letno zaporno kazen. A če bodo 60-letnemu nekdanjemu špijonskemu šefu na prvem tovrstnem procesu v Peruju dokazali krivdo za masakre nad maoisti, mu grozi še dodatnih 35 let na hladnem.
Borba za pravično stvar pa se pravkar odvija na pregovorno sicer že skoraj dolgočasni Islandiji. Omenjena otoška država ima velike zaloge aluminija. Za njegovo pridobivanje pa so žal potrebne velike količine energije. V ta namen se je multinacionalka Alcoa spravila sredi domala deviške islandske nature zgraditi megalomanski jez, ki bo služil pridobivanju energije za pridelavo aluminija. Poleg tega Alcoa tudi sicer slovi po pacanju okolja in zatiranju svojih delavcev.
Protestniki, ki so se pred dobrim tednom odpravili ovirati gradnjo Alocinega jezu, so skasirali policijske batine in izgon. Nadaljni mirni protesti se zdaj redno odvijajo v islandski prestolnici Rejkjavik, k boju za pravičen in bolj čist svet pa vabijo enakomisleče sotrpine z vsega sveta.
Na svoj način se bo za lepši svet borilo tudi sedem slovenskih gasilcev. Ti odhajajo v afganistansko prestolnico Kabul, kjer bodo do konca februarja prihodnje leto skrbeli za požarno varnost tamkajšnjega letališča. Neustrašni gasilci prihajajo iz civilnih gasilskih brigad, vendar v Kabul odhajajo kot prostovoljni pripadniki slovenske vojske. Vodjo sektorja za organizacijske zadeve Uprave za zaščito in reševanje Bojana Kopača smo povprašali, če pošiljanje slovenskih civilnih gasilcev v Afganistan pomeni korak k zapolnjevanju tamkajšnjih rastočih potreb po civilnih kadrih.
///////////////////////////////////////////
Na domačih tleh že nekaj časa grozi požar na medijskem področju, ki ga neti zakon o RTV. Opozicijski poslanci Majda Širca in Jožef Školč iz Liberalne demokracije ter social-demokratka Majda Potrata so zahtevo za pridobitev uradnega mnenja o Zakonu o RTV Slovenija s strani Sveta Evrope tokrat naslovili na šefa našega parlamentarnega vrtca Franceta Cukjatija. Predsednik parlamentarnega odbora za kulturo, šolstvo in šport in po prepričanju mnogih tudi avtor spornga zakona o RTV, Branko Grims, se je namreč izgovoril, da njihove zahteve ni dobil. Na potezi je torej France Cukjati. Čakamo.
ODPOVED: Dnevno-informativni del OFF-a je spisal Blaž R, pod prste in na uro mu je gledal Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>