… v Belsadu in Danfosu v Beli krajini odpuščanja delavcev …
… sočasna raketna napada na Izrael in Jordanijo …
… v preiskavo ubitega Brazilca v Londonu se vključuje tudi Sao Paolo …
… ameriški NE ruski pobudi za oblikovanje časovnega načrta umika iz Iraka …
OFF NAPOVEDNIK
O blaženem stanju pri kravah težko govorimo. Z drugega zornega kota pa so prav krave najverjetneje najbolj neobremenjena bitja na svetu. Vsaj tiste, ki se poleti mirno sprehajajo po zelenih travnatih pašnikih in jedo prvokakovostno travo. Ta jim je posušena pozimi primarni vir prehrane.
Ruske krave v uralski pokrajini Sverdlovsk pa bodo imele to zimo priložnost pri prehrajevanju izkusiti primarno stanje globoke rastafarijanske blaženosti - pozimi jih bodo namreč krmili s travo, bolje rečeno kanabisom. Za nenavadno obliko krmljenja so se odgovorni odločili, potem ko so med uničenjem žetve sončnic in koruze naleteli na zasajenih štirideset ton marihuane. Kanabisa, ki se je razrasel na prostranih poljih province Sverdlovsk, ne morejo odstraniti, saj bi s tem uničili tudi vse nasade krmnih rastlin. Tako bo jeseni iz silosov žel močen sladkobni vonj po marihuani, ki bo na kmetijo verjetno pritegnil tudi kakega mimoidočega.
O vsebnosti TeHaCe-ja v posušeni travi in zadetih kravah ruski kmetje ne poročajo. Zaskrbljeni so le glede kakovosti njihovega mleka. Kljub temeljitem prežvekovanju in prebavi domačih ˝ljubljenčkov’’ bo verjetno mleko vsebovalo minimalno koncentracijo TeHaCe-ja. Kar pa bo navdušilo predvsem uporabnike te še vedno prepovedane droge, saj bodo lahko direktno iz kravjih seskov dobili biološko neoporečen beng. Ruski kmetje bi tako morali svojo ponudbo povečati tudi na prodajanje mlečnega napitka iz kanabisa, saj od mleka tudi v Rusiji tako ali tako ni večjega zaslužka.
OFF PROGRAM
Pobudo ruske vlade za oblikovanje časovnega načrta za umik iz Iraka so Združene države odločno zavrnile. Prihodnost sto osemintridesetih tisoč ameriških vojakov, ki se v Iraku spopadajo že osemindvajset mesecev, ostaja vezana na iraško ozemlje. State Department namerava umakniti svoje sile, ko bodo Iračani vzpostavili svoje lastne zmogljivosti, kar pa je po njihovem časovno neopredeljivo. Obrambni minister John Reid celo poudarja, da se v Iraku kljub vsakodnevnemu nasilju razmere zboljšujejo. Ob tem je izpostavil zastopanost žensk v iraških organih odločanja, elektriko ter pitno vodo. Očitno pa brez vojske to ne bi bilo izvedljivo.
Delovanje organov nadzora je v ospredju tudi v Veliki Britaniji, še posebno po terorističnih napadih v Londonu. Nejasnosti so še vedno prisotne v preiskavi uboja Brazilca v londonski podzemni železnici. Sedemindvajsetletnega Jean Charlesa de Menezesa so britanski policaji po neuspelih terorističnih napadih enaindvajsetega julija podrli na tla in ga sedemkrat ustrelili v glavo in enkrat v ramo. Obrazložitve londonskih oblasti, da je bilo streljanje neposredno povezano s terorističnimi operacijami ter da se je Brazilec obnašal sumljivo in ni poslušal navodil policistov, so se izkazale za neresnične. V preiskavo so se vključile tudi brazilske oblasti in v London poslale svoja preiskovalca, ki bosta podrobneje ocenila legitimnost ravnanja policije v primeru streljanja.
Do napadov, tokrat iz zraka, je prišlo v južnoizraelskem obmorskem mestu Eilat in jordanskem pristaniškem mestu Akaba. Dve raketi sta prileteli v bližino dveh ameriških vojnih ladij v Jordaniji in zadeli skladišče. Ob tem je umrl jordanski vojak. Skoraj sočasno izstreljena raketa na letališče v Izraelu ni zahtevala smrtnih žrtev, povzročila pa je ogromno gmotno škodo. Odgovorni za napade še niso znani, prav tako pred dogodki ni bilo groženj z napadi. Tarči napadov bi sicer lahko bili zasidrani ameriški ladji. Rakete naj bi bile izstreljene iz nekega skladišča v Jordaniji, ki ga imajo v skupnem najemu Egipčani in naftni proizvajalci Iračani.
Zaradi nafte je garnitura predsednika Alfreda Palacia razglasila izredno stanje v Ekvadorju, peti največji državi proizvajalki nafte v Južni Ameriki. Razlog za angažma vojske je nekaj sto protestnikov, ki so okupirali orelanske in sukumbijske ulice. Nepokorneži, večinoma iz vrst revnih prvotnih prebivalcev dežele, od dominantne španske elite zahtevajo bolj enakomerno razdelitev naftnega dobička in upajo, da bo oblast v prihodnosti naftne dolarje v večji meri namenjala za izgradnjo infrastrukture in zagotavljanje novih delovnih mest. Deležni pa so bili zaplinjevanja z bombami solzivca. Toda po petih dnevih protestov je državno naftno podjetje ustavilo izvoz surove nafte, s čimer je še dodatno podžgala vrtoglavo rast naftnih cen.
Skoraj dvesto delegatov iz sedemnajstih držav, vključno z Brazilijo, Perujem, Paragvajem, Argentino, Venezuelo, Španijo, Francijo in Združenimi državami Amerike, pa se je zbralo na srečanju v Boliviji, kjer so obravnavali politiko podržavljanja privatnega sektorja, obnavljanje privatiziranih podjetij in političnega vmešavanja v družbene organizacije. Srečanje se je začelo s protestom levičarjev, ki so pozdravili antikapitalistične težnje udeleženih držav z govori, pesmimi in zahtevami po boljši socialni politiki.
Socialna politika pa po vseh šivih poka tudi pri nas. Odpuščanju delavcev v tekstilni industriji se je pridružil tudi prehrambeni sektor. Po Žitu in Drogi Kolinski so na udaru delavci črnomaljskega podjetja Belsad, sicer podružnice Droge Kolinske, in Danfossa. V Belsadu so začeli odpuščati triindvajset zaposlenih, od tega nameravajo osem delavcev pod tako imenovano zaščiteno kategorijo preusmeriti v proizvodnjo otroške hrane Bebi v Mirno na Dolenjskem. Celoten obrat Belsada v Črnomlju namerava konglomerat Droge in Kolinske dokončno zapreti do konca leta. Ta ukrep je posledica postopka selekcioniranja blagovnih znamk omenjene družbe. S selekcioniranjem možnosti nove zaposlitve pa zaposleni nimajo težav, saj dela za njih ni.
Nacionalni svet invalidskih organizacij je zbral nekaj manj kot tri tisoč podpisov v podporo referendumski pobudi za predhodni zakonodajni referendum o spremembah zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Več o predlaganih zahtevah nam je povedal predsednik Sveta invalidskih organizacij, dr. Boris Šušteršič.
Komentarji
komentiraj >>