Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Nedelja, 21. 8. ´05, 15.00: EEK-A-MOUSE (3563 bralcev)
Nedelja, 21. 8. 2005
Sensi



Eek-A-Mouse je svojevrsten jamajški umetnik, ki se je kot Ripton Hylton rodil leta 1957 v kingstonškem Trench Town-u. Kot mnogi sovrstniki tudi Ripton ni bil imun na vplive glasbenega toka, ki so še posebej od 50.-ih let dalje za vedno spremenili duh jamaške kulture. S prepevanjem je začel v osnovni šoli in že pri 15-ih je postal znan kot eden najbolj talentiranih mladih kingstonških pevcev. Dve leti kasneje, leta 1974, je pod pravim imenom posnel svoja prva komada, “My Father’s Land” in “Creation”, a do pravega uspeha je trajalo torej še 7 let, ko je kot Eek-A-Mouse v studiu Channel One pri Henry-ju “Junjo” Lawes-u in ob spremljavi že takrat lengendarnih Roots Radicsov za založbo Greensleeves posnel hit “Wa Do Dem” in istoimenski album.
RADIO ŠTUDENT Nedelja, 21.08.2005
GLASBENA REDAKCIJA
RAZŠIRAJMO OBZORJA 15.00h


“ Ripton Hylton a.k.a. EEK-A-MOUSE”

*“Wa Do Dem”, pravkar slišana uvertura v današnja Razširjena obzorja, je ne le najbolj znana uspešnica visokoraslega reggaejaškega vokalnega mojstra Eek-A-Mouse-a, ampak tudi pesem, s katero se je Eek leta 1981 za vedno zalučal med legende reggae glasbe, natančneje med legende reggae DJ-ev. Eek-A-Mouse je svojevrsten jamajški umetnik, ki se je kot Ripton Hylton rodil leta 1957 v kingstonškem Trench Town-u. Kot mnogi sovrstniki tudi Ripton ni bil imun na vplive glasbenega toka, ki so še posebej od 50.-ih let dalje za vedno spremenili duh jamaške kulture. S prepevanjem je začel v osnovni šoli in že pri 15-ih je postal znan kot eden najbolj talentiranih mladih kingstonških pevcev. Dve leti kasneje, leta 1974, je pod pravim imenom posnel svoja prva komada, “My Father’s Land” in “Creation”, a do pravega uspeha je trajalo torej še 7 let, ko je kot Eek-A-Mouse v studiu Channel One pri Henry-ju “Junjo” Lawes-u in ob spremljavi že takrat lengendarnih Roots Radicsov za založbo Greensleeves posnel hit “Wa Do Dem” in istoimenski album. Na tem so bili zbrani že tudi nekateri drugi hiti, kakršen je denimo komad “Noah’s Ark”.

Eek-A-Mouse-a odlikuje več lastnosti. Med splošnejšimi velja izpostaviti njegovo hudomušno držo, ki jo je razvil skupaj z značilno odersko prezenco. Velja za izjemnega performerja in če bi na Jamajki filmska industrija cvetela tako kot glasbena, bi bil bržkone igralec. Po drugi strani pa mu je bilo tako omogočeno, da družno razvije vse tisto, kar mu najbolj leži – igro skozi glasbo oz. glasbo skozi igro. Satiro in petje, če smo povsem natančni. Njegovo umetniško ime je na primer hec iz samega sebe – dobil ga je potem, ko je na konjskih dirkah stavil na konja, imenovanega Eek-A-Mouse, ta pa še do cilja ni prišel, kaj šele, da bi zmagal. Po njem so ga najprej začeli klicati prijatelji, nato pa se je odločil s tem imenom uveljaviti v glasbi. Kljuse je zatajilo, Eek-A-Mouse pa je šel samo še navzgor. “Wa Do Dem” torej velja za prvi pravi album, čeprav je že leto prej pri Linvalu Thompsonu izdal “Bubble Up Yu Hip”, komadi s tega albuma pa so se v večini ponovno pojavili na kasnejših izdajah. Z istimi ljudmi in pod isto streho kot “Wa Do Dem” je leta 1982 nastal album “Skidip!”.

Eek-A-Mouse je hitro zakraljeval na reggae dancehall sceni, ki sta jo v zečetku 80.-ih let - tik pred vzponom digitalizirane ragge - še vedno v precejšnji meri producentsko krojila prav Linval Thompson in Henry “Junjo” Lawes. Na glasbene podlage Roots Radicsov je v njunem studiu nastalo lepo število nepozabnih verzij, tako z Eek-ove, kot s strani Freddy-ja McGregorja, Barringtona Levy-ja pa Sugar Minnot-a … Posebna lastnost Riptona Hlytona a.k.a. Eek-A-Mousa pa je prav njegova tehnika DJ-anja. Velja namreč za izumitelja tehnike “sing-jay”, kombinacije petja in toastanja oz. DJ-anja, ki jo je začinil še z delčki zapuščine afriških, brazilskih in celo vzhodnjaških tehnik petja. S prirojeno iskrivostjo, humorjem in uporabo glasu kot inštrumenta je ustvaril inovativen in brezkompromisno razpoznaven slog, kakršnemu razen nekaj redkih izjem ni bilo para. V letu 1983 sta bila izdana naslednja dva njegova albuma, “The Mouse And The Man” za založbo Greensleeves, nato pa še “Assassinator” za založbo RAS.

Album “Assasinator” je neke vrste posledica Eek-A-Mouseove izkušnje iz New Yorka, kamor se je prvič odpravil leta 1982, saj je zavoljo uspešnih albumov in pa nastopov na prvem in drugem Reggae Sunsplash Festivalu v Montego Bay-u hitro postal priljubljen tudi v ZDA. Po spletu čudnih okoliščin se je znašel v množici, ki je bila aretirana in moral je dva dneva prečepeti v kehi. Čeprav ni storil ničesar prepovedanega in je bil naposled izpuščen ter čeprav so bili zato njegovi nastopi prestavljeni, je izkušnjo obrnil v svoj prid in si v dveh dnevih izmislil kopico novih pesmi, s katerimi je na licu mesta navdušil tako sotrpine kot tudi paznike. Eek zna sleherno izkušnjo obrniti v “hec”, a hkrati obdržati tudi zadostno mero cinične zbadljivosti v pesmih, ki so po vsebinski plati večinoma zgodbe iz vsakdanjega življenja, prežete z večnimi temami, kot so revščina, človekove pravice, nasilje, ljubezen itd. Izkušnjo tega nam nudi že zgolj poslušanje njegovih albumov, toda živi nastopi so tisto, kar njegovo poslanstvo v celoti zaokroži, saj je Eek tudi mojster eksperimentiranja z vživljanjem v različne osebnosti, kar rad poudari tudi s tematsko izbiro ustreznih kostumov (od Robin Hooda pa do mehiškega bandita).

Po letu 1983 v njegovi diskografiji najdemo še 14 uradno izdanih albumov in kompilacij, kar priča o njegovi dosledni aktivnosti in tudi ustvarjalnosti. Izdaje od druge polovice 80.ih let naprej kakopak nekoliko odstopajo od žanrskega okvira iz začetka 80.-ih, deloma zaradi “naravnih” sprememb v reggae glasbi, deloma pa tudi zaradi spogledovanja z drugimi zvrstmi. Leta 1997 je založba RAS izdala njegov portret pretežno s komadi mlajših datumov in s slednje bomo za konec prislunili še pesmim: De Di Doo iz leta 1987, za Tafari Music izdanega albuma King And I, The Freak, iz leta 1988 pravtako za Tafari Music izdanega albuma “Eek-A-Nomics” ter Night Before Christmas, ki je bil leta 1988 izdana na kompilaciji RAS Reggae Christmas.

Sensi


Komentarji
komentiraj >>