Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Atentatorski OFF (3143 bralcev)
Petek, 26. 8. 2005
BlazR



Chavez: 'E, Fidele. Nisu te skinuli, pa i mene neće!'
... Krščanska kandidatka za nemško kanclerko Merklova nasprotuje turškemu članstvu v EU ...

... Iračani še kar meljejo o svoji ustavi ...

... Eritreja zavrača pomoč organizacije US-Aid ...

... nepalska monarhija urednikoma dveh vodilnih časnikov grozi z aretacijo ...


OFF NAPOVEDNIK

Pregovorno neandertalsko iskrivost ameriškega predsednika Georga Busha je pred kratkim spretno zasenčil njegov strankarski kolega, razvpiti teve-pridigar in krščanski ekstremist Pat Robertson. Gospod se je v televizijski oddaji Klub 700 nonšalantno zavzel, da bi morali ameriški specialci likvidirati venezuelskega socialističnega predsednika Huga Chaveza. Slednji naj bi s svojimi socialističnimi prijemi v z nafto dobro založeni Venezueli predstavljal grožnjo ameriškim interesom.

Robertsonova fatva je seveda kretenska že sama po sebi. Likvidacije Američanom neljubih tujih voditeljev je vsaj formalno prepovedal že njihov predsednik Gerald Ford leta 1976. Kot da to ne bi bilo dovolj, pa je tu še sramotna zgodovinska izkušnja neuspelega rušenja kubanskega samodržca Fidela Castra.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je z ukazom takratnega predsednika Johna F. Kennedyja 30. novembra 1961 začela s tako imenovano »Operacijo Mungo«. Njen namen je bil izgnati komuniste s Kube, potem ko so Ameri zamočili vojaško invazijo v Prašičjem zalivu. Tajne spletke so zajemale vse od organiziranja gverilskih skupin na Kubi, furanja protikomunistične propagande, širjenja govoric o prihodu Jezusa na otok po zlomu komunizma pa do poizkusov atentata na samega Fidela Castra. Tega naj bi skušali zastrupiti na vse možne načine, pa tudi zminirati med rekreativnim potapljanjem. A brez uspeha.

Tudi zatirano kubansko ljudstvo ni bilo tako navdušeno za upor proti ljubljenemu vodji, oktobra 1962 pa se je začela še kubanska raketna kriza, tako da je navsezadnje vse skupaj propadlo. Bilanca neuspelega popravnega izpita invazije na Kubo je tako bila le osmešenje Združenih držav in utrditev Castrove oblasti.

Glede Robertsonovega poziva k umoru Chaveza sta tako zgolj dve logični razlagi. Prvič, Robertson je dejansko nor. Ali drugič, bušiji so z Robertsonom zgolj testirali javno mnenje, preden se spravijo sesuvat Venezuelo. Hm, lahko pa, da je kar oboje res!...

Poslušate atentatorski OFF program Radia Študent!



OFF PROGRAM

Medtem ko Američani atentate razumejo predvsem v dobesednem pomenu, pa se na Stari celini mnogi zavzemajo za likvidacijo turškega včlanjevanja v Evropsko unijo. V vrste glasnih nasprotnikov širitve Unije do Iraka je stopila tudi šefica nemških krščanskih demokratov in kandidatka za kanclerko Angela Merkel. Gospa je konzervativnim predsednikom vlad članic Unije poslala pismo, v katerem apelira proti vstopu Turčije v Evropski klub. Prepričana je, da bi Turčija preobremenila evropske integracijske procese in zagovarja zgolj privilegirano partnerstvo.

Američanom se je v nasprotju s spodletelo kubansko avanturo posrečilo strmoglaviti vsaj iraškega samodržca Sadama Huseina. A kot kaže, se je zgodba o uspehu akcije s tem tudi končala. Iraški suniti, šiiti in Kurdi se namreč še kar ne morejo sporazumeti glede nove ustave. Predsednik iraškega parlamenta Hažim al Hasani je sporočil, da so posvetovanja o osnutku ustave podaljšali še za en dan. Osnutek ni pogodu predvsem sunitom. Zaradi zapletov so ustavno razpravo v parlamentu prestavili za nedoločen čas.

Združene države Amerike so očitno stopile na žulj tudi Eritreji. Ta zahteva, da ameriška humanitarna organizacija US-Aid preneha s svojim delovanjem v tej državi. Glede na to, da je od mednarodne pomoči odvisnih kar 3.6 milijona Eritrejcev, je zahteva njihove vlade videti bizarna. Za namenček od maja velja tudi obdavčitev vse mednarodne pomoči, vključno s hrano. Kljub temu pa ozadje spora še ni znano. Zna biti, da je omenjena ameriška organizacija v Eritreji opravljala še kaj drugega kot zgolj humanitarne posle.

Očitno pa za demokracijo tenkočutni Ameriki še ni zadišal Nepal, četudi je tamkajšnja monarhija februarja razglasila izredne razmere in prešla na tako rekoč popolni absolutizem. Trenutno sta posebej na udaru dva vodilna nepalska časnika. Na dan so prišle novice, da nepalska vlada pripravlja aretacijo njunih odgovornih urednikov. Povod za zlovešče načrte naj bi bila nedolžna karikatura, na kateri je nepalska monarhija predstavljena kot crknjena žival. Organizacija za zaščito novinarjev načrtovanje omenjenih aretacij označuje tudi kot maščevanje za poročanje inkriminiranih časnikov o protestih zoper nepalskega kralja Gjanendro.

Povsem nepolitična smrt pa je doletela 37 potnikov na perujskem potniškem letalu Boeing 737, ki je v torek razpadlo med zasilnim pristankom v močvirju blizu letališča Pucallpa. Žal pa tudi zaradi politike ne bomo nikoli izvedeli točnega razloga za nesrečo. Revščina v Peruju je namreč tolikšna, da so lokalni reveži s kraja nesreče kljub prisotnosti četice vojakov odnesli praktično vse razbitine, od elektronike pa vse do prtljage ponesrečencev. Za preiskovalce tako ni ostalo nič uporabnega.

Ameriška trda roka pa ne maha samo zunaj svojih meja, ampak vedno bolj trdo udriha tudi po lastnih državljanih. Ilustrativen primer je odločitev ameriškega sodnika Jamesa Ryana, da dovoli prisilno hranjenje leta 2002 na smrt obsojenega washingtonskega ostrostrelca Johna Allena Muhammada. Muhammad gladovno stavka zaradi gnile zaporniške hrane in malomarnega rokovanja zaporniške administracije z njegovimi pravnimi papirji. Srednjeveški sodnik je v razsodbi zaporniškemu osebju dovolil uporabo tako imenovane medicinsko razumne sile. V praksi to kajpak ne pomeni nič drugega kot batine.

Žal pa se najbrž ne moremo nadejati, da bi Amerika zaradi novega fašističnega zakona o RTV v Sloveniji intervenirala tudi pri nas. Sicer pa, kot smo pravilno napovedali že pred dobrim tednom dni, se predsednik odbora Državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport ter po prepričanju mnogih tudi avtor Zakona o RTV Branko Grims požvižga na opozicijske zahteve. Majda Širca, Jožef Školč in Majda Potrata so ga že drugič pisno pozvali, da pristojno telo pri Svetu Evrope zaprosi za mnenje o zakonu, ki bo septembra prestajal tudi referendumsko preizkušnjo. Grims se je odzval takole.

///////////////////////////////////////////

Gospod Grims, a to torej pomeni, da zahteve opozicijskih poslancev ne boste upoštevali?

///////////////////////////////////////////

Aktualna oblast pa je poleg notranje ofenzive s sovražnimi elementi začela tudi boj za razglasitev zaščitne cone in epikontinentalnega pasu v Jadranu. Največji amerikanofil med domačo ministrsko falango bo danes v slovenski prav poskušal prepričati veleposlanike Evropske unije v Sloveniji. O tem, ali mu bo res uspelo razložiti jim, za kaj pravzaprav sploh gre, saj so mnenja o tem deljena tudi znotraj same vlade, pa več v off programih prihodnjega tedna.


Komentarji
komentiraj >>