Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sobota, 3. 9. ´05, od 20.00 do 22.00: Sonična eksplozija avstralskega rock’n’rolla (4989 bralcev)
Sobota, 3. 9. 2005
bruc



Brskanje po avstralski rockovski zgodovini z bendi The Missing Links, AC/DC, The Saints, Radio Birdman in še mnogimi drugimi. V oddaji tudi intervju, kjer se pogovarjamo s Samom Augostinom in Andyjem Moorom iz zasedbe Digger & The Pussycats, ki govorita o pestrem dogajanju na avstralski underground rock sceni.
Radio Študent
Glasbena redakcija
Oddaja DJ Grafiti: Sonična eksplozija avstralskega rock’n’rolla od začetkov do danes
Sobota: 3. September 2005 ob 20.00

*V DJ Grafitih danes predstavljamo neprecenljivo bogastvo avstralske rockovske zgodovine, ki je skozi čas ponudila kontinuiran razvoj specifičnega rockovskega zvoka.
Prvi zametki avstralskih rock’n’roll bandov segajo v sredino šestdesetih let, svojo inspiracijo pa so črpali iz prvinskosti rock’n’rolla Chucka Berryja in seveda britanske invazije bendov, kot so bili zgodnji Stonesi, Beatles, Animals, Who, Pretty Things, Yardbirds.

V Sydneyu so že leta 1964 nastali The Missing Links. Za konzervativno okolje takratne Avstralije so bili resnično divji bend, ki je slovel po svojih nebrzdanih živih nastopih. V Melbourneu pa so igrali The Flies. V intervjuju, ki je bil izdan v tretji številki fanzina The Livin’ End, izdajal ga je Dean Mittlehauser, je Ronnie Peel, prvi basist zasedbe The Missing Links, povedal, da je na njihovo glasbo močno vplival Leadbelly, saj so neprestano poslušali njegove plošče. V prvi zasedbi so bili poleg Ronnieja Peela še bobnar Danny Cox, Dave Boyne in Peter Anson na kitarah ter Bob Brady, ki je bil pevec. Zasedba se je leta 1965 močno spremenila. Dannyja Coxa je na bobnih zamenjal Andy James. Dave Boyne je prav tako odšel in zamenjal ga je kitarist John Jones. Prav slednja sta sestavila povsem nove The Missing Links, saj je Ronnie Peel odšel k bendu The Pleazers, Peter Anson pa se je pridružil zasedbi Id. Andy James je v tistem času prevzel vlogo vokalista, John Jones je ostal na kitari. Prosila sta stare člane, če lahko ohranita ime, in k sodelovanju povabila klaviaturista Iana Thomasa, kitarista Douga Forda, basista Chrisa Graya in bobnarja Badena Hutchinsa. Septembra 1965 so podpisali pogodbo s Philipsom in pričeli snemati prvenec, ki so ga poimenovali kar po bendu. Za začetek si poslušajmo Missing Links v skladbi “Wild About You” z njihovega prvenca.

LP The Missing Links, album The Missing Links – A1 (Wild About You).

Verjetno ste prepoznali slavni komad, ki so ga sredi sedemdesetih obdelali eni od prvih avstralskih punkrock bendov The Saints, toda o tem nekoliko kasneje.

Biti član zasedbe The Missing Links je bilo dokaj nevarno. Zaradi dolgih las so jih preganjali tako člani različnih tolp kot tudi odrasli, pravi v intervjuju za fanzin The Livin’ End njihov prvi kitarist Doug Ford. Povedal je tudi, da za njih niso bili tako pomembni bandi britanske invazije, temveč starejši r’n’b, soul in seveda blues bandi. Nekoliko so pospešili tempo in dobili svoj originalen zvok. Na živih nastopih je bil bend za tiste čase resnično divji. Njihov pevec Andy James je bil neustavljiv. Med petjem je pogosto zlezel na bližnje drogove in na njih izvajal vse mogoče vragolije. Lomljenje stojal za mikrofon je bilo zanj nekaj povsem normalnega. Ni čudno, da so jih poimenovali najbolj divji avstralski bend. Poleg prvenca so v svoji karieri izdali še EP z naslovom The Links Unchained. Bend je bil pod nenehnim pritiskom najrazličnejših konzervativcev, zato so po letu 1966 prenehali s svojim delovanjem.
Poslušajmo še en komad za tisti čas izjemno radikalnih Missing Links, “Some Kinda Fun”.

LP The Missing Links, album The Missing Links – A6 (Some Kinda Fun)

Navedimo nekaj faktografskih podatkov, ki se tičejo današnjih grafitov o avstralski rock'n'roll sceni: 2/3 celotne Avstralije obsegajo puščave, tako da 90 % prebivalstva živi na vsega 3 % celotne površine. 85 % Avstralcev živi v urbanih naseljih, ki so skoncentrirana predvsem na jugu in jugovzodu. Največja avstralska velemesta, kot so Sydney, Melbourne, Brisbane in Adelaide, hkrati predstavljajo tudi centre, kjer se je pričel razvijati avstralski rock’n’roll.

Ob Missing Links, ki so bili tipični predstavniki tako imenovanega garažnega rocka, velja omeniti tudi veliko bolj izpostavljene The Easybeats. Na slednje so močno vplivali bendi britanske invazije. Nastali so v Sydneyu sredi šestdesetih let. Zanimivo je, da pravzaprav nihče od članov ni bil rojen v Avstraliji. Pevec Stevie Wright je prišel v Sydney iz Anglije, prav tako bobnar Gordon Snowy Fleet, basist Dick Diamonde in kitarist Harry Vanda sta z Nizozemske, drugi kitarist, George Young, je iz Škotske in je brat splošno bolj znanih Angusa in Malcolma Younga, ki sta zaslovela z AC/DC. Po prvih uspehih v Avstraliji so se ob koncu leta 1966 Easybeats kot prvi avstralski bend odpravili v Anglijo. Njihova prva evropska uspešnica je bil komad “Friday On My Mind”.

CD The Easybeats, album The Best of … – A1 (Friday On My Mind)

Leta 1967 so bili Easybeats na višku svojega uspeha. Odpravili so se na obsežno turnejo po Avstraliji, vendar je njihova ustvarjalnost po vrnitvi v Anglijo pričela plahneti. Po letu 1968 so postali precej dolgočasen bend. Člani benda so začeli eksperimentirati z različnimi kemijskimi substancami in to je načelo njihovo povezanost in ustvarjalnost. Kitarista Harry Vanda in George Young sta po razpadu The Easybeats pričela z uspešno producentsko kariero. Leta 1974 sta producirala EP ’74 Jailbreak banda AC/DC, ki predstavlja začetek vzpona tega izjemno pomembnega avstralskega benda. Najprej poslušajmo komad “River deep Mountain High” v izvedbi Easybeats in za tem še AC/DC z obdelavo Joea Williamsa – Baby, Please Don’t Go.

< CD The Easybeats, album The Best of … – A4 (River Deep Mountain High)
< CD AC/DC, album ’74 Jailbreak – A5 (Baby, Please Don’t Go)

Brata Malcolm in Angus Young sta že leta 73 ustanovila AC/DC in igrali so na koncertih v okolici Sydneya. Naslednje leto so se preselili v Melbourne, kjer je prvega pevca Davea Evansa zamenjal Bon Scott in tako postal gonilna sila benda. Bendu sta se pridružila tudi bobnar Phil Rudd in basist Mark Evans. Pod producentsko taktirko Harryja Vande in Georgea Younga so v letih 1974 in 1975 posneli tudi prva avstralska albuma High Voltage in TNT. Ta sta bila leta 1976 izdana v Angliji in Ameriki z naslovom High Voltage. Poslušajmo komad s prvenca: “It’s A Long Way To The Top (If You Wanna Rock’n’Roll)”.

< CD AC/DC, album High Voltage – A1 (It’s A Long Way To The Top …)

AC/DC verjetno ni potrebno posebej predstavljati, saj so s svojim prepoznavnim zvokom močno vplivali na rock bende po vsem svetu in prav gotovo govorimo o enem najbolj znanih avstralskih bendov. Po High Voltage je konec istega leta izšla plošča “Dirty Deeds Don Dirty Cheap”. Evans je kmalu po snemanju zapustil band, zamenjal ga je Cliff Williams in ob koncu leta '77 je že izšla plošča Let There Be Rock. Sledil je album Powerage v letu '78 in koncertni posnetki na If You Want Blood You’ve Got It, ki dokazujejo, kako dinamični so bili njihovi živi nastopi. Seveda so bili v tistem času AC/DC že mednarodno uveljavljeni, nastopali so na ameriških in evropskih turnejah, toda resničen uspeh so pravzaprav doživeli šele s ploščo Highway To Hell. Sledila je nenadna smrt Bona Scotta 20. februarja 1980, kar je pomenilo zaključek prve faze delovanja AC/DC. Brian Johnson je sicer uspešno nadomestil Bona Scotta in AC/DC so posneli še veliko plošč, vendar je bil zvok celotne zasedbe brez Bona Scotta okrnjen. Mi si bomo privoščili še en njihov komad z njihovega najplodnejšega obdobja, in sicer Whole Lotta Rosie s koncertnega albuma If You Wan’t Blood You’ve Got It.

< CD AC/CD, album If You Wan’t Blood You’ve Got It A6 (Whole Lotta Rosie)

V DJ Grafitih na Radiu Študent smo že sredi visoko energetskega avstralskega rock’n’roll izbruha. Vrnimo se v leto 1973, ko v Brisbaneu nastanejo The Saints. Po pričevanju mnogih gre za prvi avstralski punkrock band, njihova muzika pa hkrati izžareva veliko navezanost na korenine rhythm’n’bluesa 50-ih in 60-ih. Res je, da so svoj prvi single “(I’m) Stranded” objavili leta 1976, vendar najprej poslušajmo, kako so zveneli na svojih začetkih. S plošče The Most Primitive band in The World, ki je bila posneta leta 1974 v garaži staršev Eda Kuepperja, kitarista skupine, in izdana šele leta 1995, poslušajmo obdelavo komada “Wild About You” prej predstavljenih The Missing Links.

< LP The Saints, album The Most Primitive band in The World – A1 (Wild About You)

Seveda na tej plošči najdemo tudi obdelavo Spectorjevega komada River Deep, Mountain High, ki smo ga prej slišali v izvedbi The Easybeats, kar dokazuje njihovo navezovanje na tradicijo rhytm’n’bluesa. The Saints sta ustanovila vokalist Chris Bailey, ki je bil pred tem član Kid Galahad & The Eternals, in kitarist Ed Kuepper. Pridružila sta se jima bobnar Ivor Hay in basist Doug Balmanno. Slednjega je kmalu zamenjal Kym Bradshaw. Pridružili so se mednarodni eksploziji punk gibanja. Za namen izdaje svojega prvega singla (I’m) Stranded v letu 1976 so ustanovili kar lastno založbo Fatal Records. Na B strani singla se je znašel komad No Time. Izdan je bil v omejeni nakladi 500 kosov. “Sounds”, ki je bil v tistem času vodilni britanski tednik, je ob izidu (I’m) Stranded proglasil za “single tedna”. Kaj kmalu je britanska založba Power Exchange reizdala omenjeni singel, prav tako pa je izšel pri založbi Sire Records v Ameriki in za nizozemski Phillips.

To so bili prvi koraki mednarodnega uspeha The Saints. Leta 1977 so podpisali pogodbo z EMI Records, in sicer z njihovo podružnico Harvest. Marca 1977 je že izšel njihov prvi uradni album (I’m) Stranded. Na njem se je znašlo 10 odličnih komadov, ki še danes zvenijo zelo dobro. Po izidu se je bend odpravil na britansko turnejo. Odre so si delili z Ramones, Talking Heads, The Lurkers in 999. Poslušali bomo (I’m) Stranded z istoimenskega prvenca.


Na prvem uradnem albumu The Saints so sodelovali Chris Bailey, soustanovitelj in kitarist Ed Kuepper, basist Kym Bradshaw in bobnar Ivor Hay. Avstralijo so zapustili poleti leta 1977 in se naselili v Londonu. Odslovili so basista in ga zamenjali z Alisdairom Wardom. Julija '77 so izdali odličen single “This Perfect Day" in tudi 12-inčer v omejeni nakladi, na katerem se je znašel komad “Do The Robot”. Oktobra so bili na krajši turneji. Igrali so v Birminghamu skupaj z X - Ray Spex, v Manchestru in Edinburghu z The Adverts. Turnejo so zaključili v londonskem Marqueeju. Sledilo je snemanje drugega albuma Eternally Yours. Album izide marca 1978, prav tako za Harvest. Tako založba kot tudi fani so bili presenečeni nad vsebino, kajti Saints so v svoje komade zelo prepričljivo vključili pihala, orgle in orgljice, kar ni bilo značilno za takratne punk bende. Poslušajmo mojstrovino "Know Your Product" z drugega albuma.

< CD The Saints, album Eternally Yours A1 (Know Your Product)

Po Eternally Yours so The Saints posneli nekoliko manj odmeven tretji album Prehistoric Sounds, ki je bil še veliko bolj zaznamovan z bluesom kot prva dva. Očitno pri založbi EMI niso vedeli, v kakšno smer bo krenil bend, in so jih po tej plošči odpustili. Ivor Hay se je po vrnil v Avstralijo in se pridružil bendu The Hit Men, Kuepper je ustanovil The Laughing Clowns, Ward pa se je za nekaj časa pridružil The Damned, preden je ustanovil svoj bend Tank. Chris Bailey je v osemdesetih še naprej izdajal plošče, tako pod lastnim imenom kot pod imenom The Saints. Nekatere od teh so bile zelo kvalitetne. The Saints so pred nekaj leti nastopili tudi v ljubljanskem K4, vendar je bila zasedba takrat že povsem spremenjena. Priznati je treba, da so bili na tistem koncertu prav bleda senca vsega, kar so počeli v preteklosti. Poslušajmo še dva njihova komada: No, Your Product z drugega albuma in Swing For The Crime s tretjega albuma Prehistoric Sounds.

< CD The Saints, album The Best of … A20 (No, Your Product)
< CD The Saints, album The Best of… A21 (Swing For The Crime)

O razvoju avstralskega rock’n’roll undergrounda vesta veliko povedati tudi Sam Agostino in bobnar Andy Moore, člana dua Digger & The Pussycats. Intervju z njima, katerega del bomo poslušali na tem mestu, je nastal pred tednom dni pred njunim koncertom v izolskem Shoto klubu.

< CD intervju z Digger & The Pussycats, (Tracks: 1 in 5)

Kot ste slišali, sta Sam in Andy veliko povedala tudi o sodobnem dogajanju na avstralski rock’n’roll sceni, ki se ji bomo posvetili v drugem delu DJ Grafitov, danes pa nadaljujmo s še enim bendom iz sredine sedemdesetih. To so Radio Birdman in njihov komad s prvenca “Radios Appear” Aloha Steve & Dano.

< 2LP Radio Birdman, album Radios Appear – B1 (Aloha Steve & Danno)

Epicenter neodvisne avstralske rock’n’roll produkcije je v letih od 1974 do 1978 prav gotovo še naprej ostal Sydney. Pod vplivom ameriških vzorov The Stooges, MC 5, Chucka Berryja, zvokov Motowna, surfa in garažnih rock bendov, ki jih najdemo na slavni kompilaciji "The Nuggets: Original Artyfacts from the First Psychedelic Era, 1965-1968", so namreč leta 1974 nastali ravnokar slišani Radio Birdman.

Kitarist Deniz Tek se je iz Detroita leta 1972 preselil v Sydney, kjer se je vpisal na študij medicine. Ustanovil je svoj prvi resen bend TV Jones, ki je bil prototip kasnejših Radio Birdman. Slednje sta ustanovila skupaj s sošolcem Pipom Hoyleom, klaviaturistom benda, pridružili so se jima vokalist Rob Younger (kasneje nesporni prvak med producenti avstralske neodvisne produkcije), kitarist Chris Masuak, basist Warwick Gilbert in bobnar Ron Keeley. Svoje pogoste nastope so imeli v letih od 1975 do 1977 v sydneyski pivnici Oxford, ki so jo preimenovali v Funhouse, po drugem albumu The Stooges. Z energičnimi nastopi so Radio Birdman navdušili veliko avstralskih mladcev. Ti so pričeli ob koncu sedemdestih množično ustanavljati bende. Ravno zato je bil ta bend tako pomemen, saj so s svojim zvokom, aranžmajsko dovršenimi komadi in prepričljivimi koncertnimi nastopi močno vplivali na vse naslednje generacije avstralskih rockerjev. Poslušali bomo njihovo skladbo Do The Pop, ki se tudi z besedilom ozira k tradiciji The Stooges in MC 5. “We saw the Stooges and The MC 5, Drove Themselves insane alive,” je namreč delček besedila komada Do The Pop.

< 2LP Radio Birdman, album The Essential (1974 – 1978) – B6 (Do The Pop)

Medtem ko so v Ameriki smernice punka nakazovali Dictators, New York Dolls, Ramones, Television, Richard Hell, Patti Smith, Dead Boys in drugi, so Radio Birdman skupaj z The Saints predstavljali avstralski odgovor na mednarodno dogajanje. Radio Birdman sebe sicer niso imeli za punk bend. Menili so, da igrajo visoko energetski rock’n’roll.

EP Burn My Eye so izdali v sodelovanju s studiom Trafalgar, kjer je bil tudi posnet. V nakladi 1000 kopij je bil leta 1977 razprodan prej kot v enem mesecu, in sicer preko poštne prodaje, ker nobena od večjih založb ni imela razumevanja za njihovo ustvarjanje. Sledil je odličen prvenec Radios Appear, ki je v letu 1978 izšel pri založbi Trafalgar Records. Naslov prvenca izhaja iz besedila pesmi Dominance and Submission benda Blue Öyster Cult. Ameriška založba Sire, pri kateri so začeli Ramones, je po avstralski verziji prvenca podpisala pogodbo z Radio Birdman in ga potem distribuirala po celem svetu. Na avstralskem originalu je 10 komadov, na mednarodni izdaji pa kar 15. S prvenca bomo poslušali tudi komad Descent into The Maelstrom.

< 2LP Radio Birdman, album Radios Appear – A5 (Descent Into The Maelstrom)

Poslušate DJ Grafite na Radiu Študent. Posvečamo se zgodovini avstralskega rock’n’rolla in trenutno smo pri Radio Birdman. Tako kot The Saints so se tudi oni leta 1977 odpravili v Anglijo, kjer pa britanski tisk ni razumel njihove godbe. Zaradi napačno razumljenega besedila komada New Race so jih obtoževali celo fašističnih konotacij. Vendar pesem govori o volji po zmagi in življenju brez napotkov in cenzure. Poslušajmo: Radio Birdman in New Race.

< 2LP Radio Birdman, album The Essential (1974 – 1978) – A3 (New Race)

Po štirih letih koncertiranja so Radio Birdman za seboj pustili EP in tri studijske albume. Poleg dveh verzij Radios Appear so šele čez tri leta izdali Living Eyes. Album je bil posnet med njihovimi nastopi v Veliki Britaniji, ko so bili na turneji skupaj s Flamin’ Groovies. Posnet je bil v studih Rockfield v Walesu. Album so izdali leta 1981 pri založbi WEA, vendar zgolj s pomočjo kasetnih posnetkov. Nad zvokom se takrat ni pritoževal nihče, saj so bili na plošči zbrani odlični komadi, tipični za Radio Birdman. Master je bil izgubljen vse do devetdesetih let, ko je založba Red Eye ponovno izdala njihov album Living Eyes, na katerem je bil zvok posledično veliko boljši. Poslušajmo komad z obravnavanega albuma: Alone In The Endzone.

< 2LP Radio Birdman, album Radios Appear – D3 (Alone In The Endzone)

Radio Birdman so se že leta 1978, veliko pred izidom Living Eyes, odločili za prekinitev skupnega delovanja. Veliko je k temu prispeval tudi neuspeh v Veliki Britaniji. Ponovno so se zbrali leta 1996. Njihovi koncertni posnetki iz časa njihovega ponovnega združenja so dokumentirani na albumu Ritualism. Tudi lansko leto smo lahko Radio Birdman videli na evropskih odrih. Mi si bomo poslušali komad “Time To Fall”, ki se je znašel na njihovem albumu Living Eyes.

< 2CD Radio Birdman, album Under The Ashes – Disc 2 A8 (Time To Fall)

Deniz Tek, Warwick Gilbert in Rob Younger so se povezali s Stoogeijem Ronom Ashetonom in z Dennisom Thompsonom bivših MC 5. Superskupina se je poimenovala New Race in se leta 1981 podala na poslovilno turnejo Radio Birdman. Posnetki s te turneje so zbrani na albumu The First and The Last. “Gotta keep Movin’” je eden od komadov iz te zbirke.

< CD New Race, album The First and The Last A3 (Gotta Keep Movin’)

Po The Saints in Radio Birdman je v območju od Brisbanea do Melbournea nastalo veliko bendov, ki so razvijali zvok avstralskega rock’n’rolla. Skupine zaradi velikih razdalj med posameznimi velemesti praviloma niso vedele druga za drugo. Tako so skorajda neodvisno pričele graditi lastne podobe. Vse več bendov pa se je iz svojih področij selilo v velemesta, kjer so nadaljevali s svojim delom. Glavna centra, kjer se je razvijala neodvisna rock produkcija, sta ostala Sydney in Melbourne. Bandi so se do teh centrov vozili tudi po 12 ur in več. To je tudi razlog, da je v teh dveh velemestih scena še dandanes najbolj razvita. Zaradi velikih razdalj med mesti in nepovezanosti avstralske popularnoglasbene produkcije so se že v tistem času bendi pogosto odločali za evropske turneje ali celo za selitev v Evropo. Glavni cilj teh selitev pa je bilo Britansko otočje.

V Sydneyu se je v rezidenčnem koncertnem prostoru Funhouse, kjer so od leta 1974 do leta 1977 redno nastopali Radio Birdman, pričela graditi zanimiva scena z bendi, ki so redno koncertirali. Med njimi so bili tudi The Psycho-Surgeons, The Visitors, Hitmen, The Other Side, The Lipstick Killers in The Passengers. Skupna značilnost vseh naštetih bendov je, da so nadalje razvijali slog, ki so ga pred njimi predstavili Radio Birdman. Poslušamo Psycho-Surgeons v komadu “Wild Weekend”.

< 2 CD Psycho Surgeons, album Do The Pop (kompilacija) – Disc 1 A3 (Wild Weekend)

Komad “Wild Weekend" benda Psycho-Surgeons, ki smo ga pravkar poslušali, najdemo na dvojni kompilaciji Do The Pop, ki jo je leta 2002 izdala Shock records. Kompilacija reprezentativno predstavlja, v kakšno smer so se usmerjali avstralski bendi, ki so bili pod vplivom Radio Birdman. Veliko njih s te kompilacije je svoje prve single izdalo za založbo Citadel. To so bili Minuteman, Lime Spiders, Died Pretty, Screaming Tribesmen, The Stems, New Christs in Fun Things.

Deniz Tek je leta 1978 po razpadu Radio Birdman skupaj s Pipom Hoyleom, Ronom Keeleyem in Markom Sisto razvijal ideje svojega prejšnjega benda. Nadeli so si ime The Visitors. Za založbo Red Eye so leta 1979 izdali prvi in tudi svoj edini album Visitation ’79. Kljub temu gre za enega od zanimivejših glasbenih projektov avstralskega rock’n’rolla, zato bomo The Visitors poslušali v komadu “Let’s Have Some Fun”.

< CD Visitors, albumVisitation ’79 – A9 (Let’s Have Some Fun)

Lipstick Killers so bili še eni varovanci založbe Citadel. Svoje vplive so črpali predvsem pri Radio Birdman, hkrati so se zelo približali zvoku garažnega rocka 60-ih let. Med leti 1978 in 1981 jim je uspelo pri Citadel izdati odličen singel Hindu Gods of Love, ki ga je produciral Deniz Tek. Leta 1984 je pri isti založbi izšla tudi njihova plošča Mesmerized. Ta je bila povsem naključno posneta med njihovim koncertom v L.A.-ju novembra 1981. Najprej poslušajmo singel Hindu Gods of Love, potem pa še koncertno izvedbo Shakedown U.S.A.

< 2 CD Lipstick Killers, album Do The Pop (kompilacija) – Disc 1 A12 (Hindu Gods of Love)
< CD Lipstick Killers, album Lipstick Killers – A11 (Shake Down U.S.A.)

Še vedno poslušate DJ Grafite na Radiu Študent. Nadaljujemo s predstavitvijo bogate zapuščine avstralskih rock’n’roll bendov. Kot smo lahko slišali, so bendi v porodnih krčih neodvisne produkcije kar sami pričeli izdajati svoje prve single. Ob koncu sedemdesetih in v začetku osemdesetih pa so pričele nastajati prve neodvisne založbe. Au Go Go Records je nastala v Melbourneu na prelomu iz sedemdesetih v osemdeseta. Založbo sta ustanovila Bruce Milne in njegov partner Philip Morland. Najprej je pokrivala bende iz okolice Melbournea. Na začetku so izdajali single in EP-je bendom Clint Small, Little Murders, Scapa Flow, Wrecked Jets. Po letu 1982 se je založba močno razvila in pričela izdajati plošče pomembnejšim bendom, kot so bili The Scientists, The Moodists, kasneje tudi The Zimmermen, Harem Scarem, Sunset Strip, GOD in Magic Dirt. Skozi leta se je razvila v eno pomembnejših mednarodnih založb, ki je licenčno izdajala plošče pomembnim mednarodnim bendom, kot so Sonic Youth, Big Black, Butthole Surfers, Mudhoney in Dinosaur Jr.

Red Eye Records je v Sydneyju nastala ob prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta in se počasi razvila v eno pomembnejših avstralskih založb. Med najbolj zvenečimi domačimi imeni neodvisne produkcije pa so bili pri njihovi založbi Beasts of Bourbon. Tudi oni so poleg domačih pričeli izdajati mednarodna zveneča imena. Omeniti velja tudi založbe Waterfront, Abberrant, Greasy Pop, Phantom in Hot Records. Z bendi naštetih založb se bomo ukvarjali v naslednjih DJ Grafitih. Nocoj pa nadaljujemo s tistimi, ki jih je najočitneje zaznamoval zvok Radio Birdman. Screaming Tribesmen je eden od takšnih bendov. Bivši kitarist Birdmanov Chris Masuak je produciral njihov EP Move A Little Closer. Ta je izšel leta 1984 pri Citadel records. Leta 1986 se je Chris pridružil bendu in izdali so prvenec za Rykodisc, sledil je album I’ve Got A Feeling. Slišali bomo Igloo in My True Love’s Blood z EP-ja Move A Little Closer.

EP Screaming Tribesmen, EP Move A Little Closer B1 (Igloo)
EP Screaming Tribesmen, EP Move A Little Closer B2 (My True Love’s Blood)

John Needham, ki je igral pri Minuteman iz Sydneya, se je odločil, da bo izdal single svojega benda, ki so ga naslovili “Voodoo Slaves”. Tako je v začetku osemdesetih nastala prepoznavna založba Citadel, ki je na začetku skrbela za single izdaje avstralskih rock’n’roll bendov. Veliko teh bendov ni uspelo posneti niti prvenca. Kljub temu so redno koncertirali v Sydneyu in okolici in tako vplivali na nadaljnji razvoj avstralske scene. Odlična kompilacija na dveh CD-jih z naslovom “Do The Pop”, ki je leta 2002 izšla pri založbi Shock Records, predstavlja številne odlične bende iz tega obdobja in je zelo priročen uvod vsakemu bodočemu ljubitelju zanimive avstralske muzike. Na tej kompilaciji najdemo tudi bende, kot so Lime Spiders, The Stems, Fun Things, Screaming Tribesmen, Philisteins, Sunnyboys in The Victims. Poslušajmo najprej The Victims in komad Television Addict, potem pa še The Lime Spiders in njihov komad “Slave Girl”.

< 2CD The Victims, album Do The Pop (kompilacija) – Disc 1 A5 (Television Addict)
< CD Lime Spiders, album Nine Miles high 1983 – 1990 – A4 (Slave Girl)

Lime Spiders so nastali leta 1979 v okolici Sydneya in so z večkratnimi zastoji delovali vse do leta 1990. Na začetku so razvijali zvok garažnega rocka, ki je skozi čas postajal vse bolj hardrockovski in se na koncu prelevil skorajda v heavy metal. Njihov singel iz leta 1984 “Slave Girl” se je odlično prodajal tudi na mednarodni ravni. Tudi ta signel je izšel pri založbi Citadel. Uspešen je bil njihov predhodni dvojni singel “25th Hour” iz leta 1983. Produciral ga je Rob Younger, izšel pa je pri založbi Green. Na tem dvojnem singlu se je znašla obdelava “1-2-5” benda The Haunted in “That’s How Will Be” Liberty Bellsov, avtorska sta bila komada “25th Hour" in "Can’t Wait Long”. Jello Biafra je za Rock Australia Magazine med turnejo Dead Kennedys po Avstraliji leta 1983 izjavil, da je bil, preden je slišal The Lime Spiders, prepričan, da so The Green Fuzz najbolj umazan, psihadeličen bend, ki igra hardcore. Lime Spiders in “25th Hour”!!!

< CD Lime Spiders, album Nine Miles high 1983 – 1990 – A1 (25th Hour)

Lime Spiders so okvire garažnega benda presegli po letu 1987, ko je izšel njihov album The Cave Comes Alive. Spremljali so The Cult na njihovi avstralski turneji. Po tem so se odpravili na ameriško turnejo. Takrat so v ameriški verziji Rolling Stona zapisali, da Lime Spiders zvenijo kot Sex Pistols na tripu, a je v resnici njihova udarna moč s prvih singlov nekoliko splahnela.

Zgodovinski razvoj benda je zabeležen na zbirki Nine Miles High (1983 – 1990).
Prav je, da se v DJ Grafitih spomnimo še enega benda, ki je izhajal iz zapuščine Radio Birdman. To so The New Christs, ki jih je leta 1981 ustanovil Rob Younger. Znan je njihov singel iz leta 1981 “Face A New God”. Danes bi zanj odšteli kar nekaj denarja, ker je prava redkost. Seveda je tudi ta singel izšel pri Citadel.

< 2 CD The New Christs, album Do The Pop (kompilacija) – Disc 1 A17 (Face A New God)

New Christs do leta 1983niso kaj veliko nastopali, potem pa jih je Rob Younger preoblikoval v superskupino, sestavljeno iz članov bivših Radio Birdman, The Celibate Rifles in The Hoodoo Gurus, ki so se nato odpravili na turnejo z Iggyjem Popom. Značilno zanjo je bilo, da se je njena zasedba neprestano spreminjala. Izdali so nekaj singlov, šele leta 1989 pa je izšel njihov prvenec Distemper (Citadel Records). Takrat so ob Youngerju v zasedbi igrali basist Jim Dickons, bobnar Nick Fisher in kitarist Chalie Owen. Z njihovega prvenca bomo poslušali “Coming Apart”.

< LP New Christs, album Distemper – B3 (Coming Apart)

To so bili New Christs. Po prvencu so prenehali z delovanjem vse do leta 1995, ko so izdali EP Pedestal. Sledil je album Woe Betide in Lower Yourself.

V nocojšnjih DJ Grafitih smo obdelali predvsem bende, ki so izhajali iz vplivov Radio Birdman in so sodelovali z založbo Citadel. V naslednji oddaji bomo pobliže predstavili avstralske bende drugih založb, ki smo jih danes sicer že omenili. Med njimi boste lahko slišali Beasts of Bourbon, The Scientists, Hard-Ons, Celibate Rifles, Cosmic Psychos, Powder Monkeys, Bored in še mnoge druge.

Pripravil Bruc


Komentarji
komentiraj >>