- Evropska komisija zaostrila razmere za azilante
- v Rusiji bodo še ostreje prisluškovali
- prve usmrtitve v Iraku po padcu Huseina
- prva obletnica beslanske tragedije
- batine za črnogorske zapornike
- Podobnik o eko-coni in epi-pasu mutil pred veleposlaniki EU
Nesrečnikom, ki bodo v bodoče iskali azil v Evropski uniji, bo trša predla. Evropska komisija je na svojem prvem popočitniškem zasedanju v Bruslju sprejela paket predlogov s področja migracijske in azilne politike. Eden od predlogov je recimo, da prosilec za azil po izgonu iz ene izmed članic Unije ne bo več smel prositi za azil v drugi članici.
V imenu varnosti so poostrili nadzor tudi v Rusiji. Tamkajšnje varnostne sile bodo tako s pričetkom naslednjega leta bolj ostro prisluhnile ruskim telekomunikacijam. Sicer pa bodo menda tako zgolj uzakonili tamkaj že ustaljeno in dodobra razpaseno prisluškovalno prakso.
Zelo ostri so v Iraku. Američani so tamkajšnjemu ljudstvu obljubili svobodo, verjetno pa zamolčali, da ta v ameriškem paketu pride skupaj s smrtno kaznijo. Ameri so slednjo resda v Iraku formalno odpravili, a njeni ponovni uvedbi junija 2004 tudi niso preveč zagreto nasprotovali. Tako so iraške oblasti danes obesile tri obsojence, ki so jih spoznali za krive umora, ugrabitve in posilstva.
Kar se tiče ostrine, so bili še posebej uspešni ruski specialci, ki so pred enim letom šli osvobajat zajete talce v severnoosetijskem Beslanu. Poleg teroristov je v udarni akciji umrlo več kot 330 ljudi. Žrtvam hladnokrvnega osvobodilnega masakra se je na univerzi v Krasnodarju poklonil tudi »čelični« ruski predsednik Vladimir Putin.
Policija je dodobra preštela rebra tudi v podgoriškem glavnem zaporu Spuž. Specialci so zvečer brez posebnega dovoljenja vdrli v osem celic in nabutali zapornike. Menda še ni znano, ali je incident povezan s preiskavo atentata na visoko črnogorsko policijsko živino Slavoljuba Ščekića, ki je odšel v večna lovišča v ponedeljek.
Je pa neskončno bolj ljudomila naša slovenska oblast. Tako je okoljski minister Janez Podobnik danes veleposlanikom Evropske unije v Sloveniji prijazno predstavil predlog zakona o zaščitni eko-coni in epikontinentalnem pasu. Med drugim je ugledne goste - tako kot nas na Radiu Študent pred nekaj tedni - zanimalo, odkod južna meja pasu točno na 45 stopinjah in 10 minutah geografske širine. Če parafraziramo odgovor ministra Podobnika, lahko rečemo, da nima pojma.
Komentarji
komentiraj >>