Sreda, 31. 8. 2005
BIGor
V današnji Tolpi bumov predstavljamo split-album, že skoraj pozabljen format plošče, ki se je ohranil predvsem na polju neodvisne glasbene produkcije, kjer si bendi v obliki sodelovanja izkažejo naklonjenost in simpatije. Te je kar nekaj med detroitskimi Dirtbombs ter v Nemčiji živečim Kanadčanom pol-indijske krvi Kingom Khanom in njegovo spremljevalno skupino Shrines. Vse druži velika ljubezen do soula, rhythm & bluesa, funka, garažnega rocka in punka. Če so Dirtbombs eno ključnih imen aktualne garažne rockovske produkcije, bi za King Khan & His Shrines lahko rekli, da igrajo sekundarno vlogo, vendar je vztrajnost in srčnost Kinga Khana tisto, kar daje njegovemu početju žar. Navezovanje stikov, turneje, sodelovanja in brskanje za novimi prostori, kar ga je k nam doslej prineslo že dvakrat, so glavni aduti tega mladeniča, ki je s svojo držo prepričal Micka Collinsa in njegovo bando, da so se odzvali na povabilo na bilijardno partijo ob pol desetih zvečer ... (v celoti ...)
RADIO ŠTUDENT sreda, 31. 8. 2005
TOLPA BUMOV ob 19.00
DIRTBOMBS versus KING KHAN AND HIS SHRINES – Billiards at Nine Thirty (Sounds of Subterrania, 2005)
*V današnji Tolpi bumov predstavljamo split-album, že skoraj pozabljen format plošče, ki se je ohranil predvsem na polju neodvisne glasbene produkcije, kjer si bendi v obliki sodelovanja izkažejo naklonjenost in simpatije. Te je kar nekaj med detroitskimi Dirtbombs ter v Nemčiji živečim Kanadčanom pol-indijske krvi Kingom Khanom in njegovo spremljevalno skupino Shrines. Vse druži velika ljubezen do soula, rhythm & bluesa, funka, garažnega rocka in punka. Če so Dirtbombs eno ključnih imen aktualne garažne rockovske produkcije, bi za King Khan & His Shrines lahko rekli, da igrajo sekundarno vlogo, vendar je vztrajnost in srčnost Kinga Khana tisto, kar daje njegovemu početju žar. Navezovanje stikov, turneje, sodelovanja in brskanje za novimi prostori, kar ga je k nam doslej prineslo že dvakrat, so glavni aduti tega mladeniča, ki je s svojo držo prepričal Micka Collinsa in njegovo bando, da so se odzvali na povabilo na bilijardno partijo ob pol desetih zvečer.
Split-album Billiards at Nine Thirty je letos izšel pri nemški založbi Sounds of Subterrania iz Kassla in nam prinesel neobjavljen material obeh dveh skupin, ki je bil posnet v toku leta 2004. Dirtbombs so se lani aprila za slab teden zaprli v studio Tempermill nekje v Minessoti in posneli šest skladb, med katerimi ne najdemo niti ene obdelave, kar je svojevrstna posebnost za Dirtbombs.
Dirtbombs so šest skladb za split-album s King Khan & His Shrines posneli v izrazito ležernem stilu, kar pa nikakor ne pomeni, da gre za material, ki mu ne bi bilo potrebno posvetiti pozornosti. Prav nasprotno, ljubiteljem in zasledovalcem skupine prinaša zanimiv material, iz katerega brstijo vsi prepoznavni elementi Dirtbombs. Detroitska skupina je z Mickom Collinsom v desetih letih delovanja oblikovala prepričljiv križanec črnega soula in funka s punkovsko-garažnim žmohtom, ki mu ne manjka ekspresivnosti. Mick Collins se še enkrat izkaže kot zapeljiv pevec. Ležijo mu predvsem bolj umirjeni detajli, kjer se lahko dovolj sprosti za zapeljevanje in to mu je skozi vseh šest skladb uspelo. Več kot očitna sproščenost je botrovala k zelo nepretencioznim posnetkom, med katerimi zaseda pesem The House as a Giant Bong posebno mesto. S solom obeh bobnarjev so pokazali naklonjenost k bolj improviziranim detajlom, ki smo jim priča ob posebnih priložnostih in kot kaže je bil te naklonjenosti deležen King Khan s svojimi Shrines, ki so šest skladb za split-album Dirtbombs posneli v teku leta dni, med novembroma 2003 in 2004.
Ni zmagovalca v bilijard partiji med Dirtbombs in King Khan & His Shrines, ki smo jih slišali kot slednje s šestimi skladbami s split-albuma Billiards at Nine Thirty. Prej gre za prijateljski projekt kot pa za pravo borbo, kdo bo boljši. King Khan je bil več kot počaščen s to skupno izdajo in se je še bolj prebil iz nemških klubov na svetovno rockovsko underground sceno. S šestimi slišanimi skladbami se je zopet izkazal predvsem kot dober performer, ki bolj povleče za uho s svojimi kriki kot pa konsistentnim petjem. Kot zaljubljenec v Jamesa Browna, Screamin' Jay Hawkinsa ali Sly Stonea vodi komad v komad in s temi posnetki je še bolj zataval v džunglo nabritega rhythm & bluesa in soula, v katerem ga spremlja zvesta ritem sekcija in ne ravno prepričljiva pihalna sekcija. Še enkrat se je izkazal kot interpret neke zapuščine, ki jo obrača in koristi za sprostitev svoje srboritosti.
S split-albumom Billiards at Nine Thirty, na katerem sta se nasproti postavili skupini Dirtbombs in King Khan & His Shrines, smo dobili v uho paket dveh neobremenjenih skupin, kljub temu pa je treba povleči črto in reči, da so Dirtbombs inspirativni, medtem ko King Khan & His Shrines relikt.
BIGor
Komentarji
komentiraj >>