... v protestih priprli nekdanjega nepalskega premiera Koirala ... ... Združeni narodi ponudili pomoč Ameriki pri odpravi posledic Katrine ...
... oborožen napad na notranje ministrstvo v Bagdadu ...
... več o dogodkih z No border kampa bo poročal Ivailo Stefanov ...
Informacijska družba terja svoj davek od nas. V navalu vseh možnih informacijskih storitev, moramo biti non stop dosegljivi in obveščeni o vsem, kar se dogaja okoli nas in po svetu. Mobilni telefon je tako poleg osebnega računalnika postal obvezni, neodložljivi človekov najboljši prijatelj. Vedno nam je na uslugo in mi smo vedno njemu. Ko kliče žena, ljubica, šef, nam ne najbolj priljubljen sodelavec, se moramo oglasiti. Zgodi pa se tudi, da nam v ključnem momentu ta mala napravica zataji. Baterije crknejo ali pa nam omiljena oseba ne odgovori na ljubavni message.
Torej, aparatek ni samo zbirni center informacij, ampak tudi konglomerat upanj, pričakovanj, strasti in frustracij. In prav zaradi živčnih občutenj, povezanih z mobilcem, so leta 2000 organizirali tekmovanje v metanju mobilnih aparatov. Število tekmovalcev je od takrat tako naraslo, da so prejšnji teden na Finskem priredili že pravo svetovno prvenstvo v disciplini metanja mobilnih telefonov.
Poanta tekmovanja je, da vržeš telefon čim dlje. Obstaja pa več disciplin. Tradicionalen met čez ramo, kjer šteje samo dolžina. Freestyle met, katerega se lahko udeleži posameznik ali skupina, kjer se ne točkuje le dolžina, ampak tudi estetika, stil in kreativnost koreografije. Otroci do dvanajstega leta starosti pa imajo svojo kategorijo.
Tudi pravila so natančno določena. Telefon mora tehtati od dvesto do štiristo gramov, za vsako kategorijo pa lahko udeleženec dobi do deset točk. Tekmovalec ne sme uporabiti svojega telefona, ampak mu ga dodeli organizator. Pri tem lahko izbira med različnimi znamkami in modeli, najbolj priljubljen pa je Sony Ericsson T310. Tako kot pri fuzbalu je sodnikova odločitev tudi tu sveta. Svetovni rekord dolgometražnega telefoniranja meri 82,5 metra.
Na protestih proti absolutni oblasti nepalskega kralja Gyanendre je policija aretirala več deset protestnikov, med njimi tudi nekdanjega premierja Koirala. Demonstracije je organiziralo sedem glavnih opozicijskih strank, ki jih je kralj ob razglasitvi samovlade leta 2002 razpustil.
Nemoč pri odpravi posledic Katrine so izrazili tudi Američani. Združeni narodi so jim že ponudili različne oblike pomoči, pri čemer so se najbolj aktivirali Urad Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev, Svetovni program za prehrano, Svetovna zdravstvena organizacija, Sklad za pomoč otrokom in Visoki komisariat za begunce. Tudi kubanski predsednik Fidel Castro ni ostal skop. Ameriki je namreč ponudil okoli tisoč dvesto zdravnikov.
Roka pa ni bila ponujena oseminpetdesetim migrantom, ki so se v upanju na boljše življenje utopili na poti iz Somalije v Jemen. Čeprav o tem redko poročajo, je na tej ilegalni morski poti letos umrlo že več kot sto migrantov iz Somalije in Etiopije.
Brez smrtnih žrtev pa tudi danes ni šlo v Iraku. V oboroženem napadu na bagdadsko notranje ministrstvo sta bila ubita vsaj dva iraška policista, več je bilo ranjenih. Tovrstni napadi na močno varovana vladna poslopja so kljub nenehnem nasilju redka. Obračun je vzniknil zaradi nasprotovanja referendumski kampaniji za novo iraško ustavo.
Sicer ne novo, vendar dodatno preiskavo o lanskoletni ugrabitvi v beslanski šoli je zaukazal Vladimir Putin. Zaradi očitkov mater ubitih otrok, da je ruska vlada ob dogodkih nepravilno delovala, bo šest ruskih zveznih preiskovalcev ponovno raziskalo okoliščine dogajanja. Verjetno pa tudi te ne bodo razkrile vseh podrobnosti, saj je resnica verjetno preveč boleča. Da se spomnimo, v severnoosetijskem Beslanu je umrlo tristo devetnajst talcev, od tega večine otrok, dvanajst pripadnikov varnostnih sil in enaintrideset teroristov, skoraj osemsto ljudi je bilo ranjenih.
Razmere na območju Gaze, kjer se za nadzor borijo različne palestinske skupine, so vedno bolj kaotične. V protestih brezposelnih Palestincev v Han Junisu, katerih prihodnost je čedalje bolj neobetavna, je bilo deset ranjenih. Sprva nenasilne demonstracije so se prevesile v spopad s policijskimi silami, ki so na zažigalne bombe in kamenjanje odgovorile s solzivcem in streli v zrak. Protestniki zahtevajo nove službe, guverner območja, Hosni Zurabu, pa nasilne akcije ostro kritizira.
O aktivističnem No border festivalu, ki se je prejšnji teden odvijal na bolgarsko-grški meji, smo že poročali. Več podrobnosti je razkril naš bolgarski dopisnik, Ivailo Stefanov.
Aktivirali so se tudi slovenski vojaki, ki so pričeli poklicno usposabljanje po petih specialističnih programih. V Vipavi, Pivki, Slovenski Bistrici in vojašnici Franca Rozmana-Staneta v Ljubljani se bodo naši soldati v prihodnjih tednih urili za strelce, relejce in radijce, vojaške voznike ter bolničarje.
Z organizacijo slovenske vojske, predvsem novačenjem novih sil, pa se ne strinja Civilna iniciativa za nenasilno komunikacijo. V času sejma Sodobna vojska, ki bo od dvaindvajsetega do petindvajsetega septembra potekal v Gornji Radgoni, bo organiziran kontrafestival. Več o njem Josip Rotar iz Civilne iniciative.
Torej, se vidimo v Gornji Radgoni dvaindvajsetega septembra.
Komentarji
komentiraj >>