... iraški civilisti cepajo kot muhe ...
... trmasto novinarko New York Timesa izpustili iz zapora ...
... Alžirci množično požegnali vladne mirovne načrte ...
... Slovenija podpira začetek pogajanj Turčije in Hrvaške za vstop v Evropsko unijo ...
OFF NAPOVEDNIK
Izbiranje takšnih in drugačnih krasotic je tudi v Podalpju sila priljubljeno početje. Kajpak je vsem, razen morda najbolj naivnim kandidatkam na tovrstnih lepotnih izborih jasno, da ne gre za nič drugega, kot za izbiro najboljšega kosa šunke. A skorajda izključno moški organizatorji zaradi privzgojenega sramu, ker jim pol možganov ves čas premleva fuk, skušajo te prireditve zakamuflirati z raznimi blodnjami o notranji lepoti in dobrodelnosti.
Tako kosom pozno-najstniških oziroma dvajset-in-nekaj-letnih šunk strokovno-slinasta komisija zastavlja že pregovorno imbecilna vprašanja. Z odgovori naj bi se potem mesnine na odru izkazale tudi za duhovno nadvse prelestna bitja. Seveda se na bebasta vprašanja skorajda ne da drugače odgovoriti, kot s strupenim cinizmom, ta pa misicam pač ne pritiče. In tako padajo razne nebuloze o miru na svetu. Posledično wanna-be-misice pa samo še bolj izpadejo šunke.
Niso pa vse kandidatke za razne mis mlade frajle, katerih kariera je šele na začetku in si naslov mis naivno predstavljajo kot blazno uveljavitev in odskočno desko v svet blišča. Cvetober nekoliko drugačnih lepotic z jako pestro kariero se je tako predstavil na rahlo nenavadnem lepotnem tekmovanju v največjem kolumbijskem zaporu. Arestantke zapora Buen Pastor so se potegovale za naslov Miss Congeniality ali po naše mis zglednega obnašanja. Med kandidatkami sta bili tudi oborožena roparka Heidi Leon in dilerka drog, Yury Uribe. Uribejeva, ki so jo organi pregona zasačili, ko je poizkušala v želodcu prešmuglati pol kile horsa v Združene države Amerike, je na koncu tudi osvojila laskavo titulo.
Kakšne nagrade oziroma bonitete je Uribejevi prinesla zmaga, ni znano, skoraj zagotovo pa ni dobila avta. No, na srečo pa ji najbrž tudi ne bo treba biti mesna dekoracija na raznih pasjih procesijah, kjer bi bila primorana stresati benigne mantre o dobrih delih.
Poslušate nekaterim misicam ipak skrivoma naklonjeni OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Očitno se izpitno obdobje končuje tudi v Iraku, tako da so tamkajšnji mladci spet našli čas za svoje bombaške konjičke. Tako so njihove dejavnosti v zadnjih 24 urah prispevale več kot sto novih prebivalcev v Onstranstvu. Na tržnici Hili, južno od Bagdada, je v eksploziji avtomobila bombe umrlo najmanj deset ljudi, našteli pa so še nekaj novih žrtev četrtkovega bombnega napada v Baladu, severno od Bagdada. V slednjem je šlo za tri zaporedne eksplozije tovornjakov bomb, ki so pokončali 95 ljudi, ranili pa 124.
Da se tovrstni bombni terorizem očitno izplača, dokazujejo podatki o bedni usposobljenosti iraških varnostnih sil. V slednje se prizadevno in očitno uspešno vrivajo iraški uporniki, ki spodkopavajo okupatorjeve napore. Kislo priznanje je, pred Odborom za oborožene sile ameriškega kongresa, izustil poveljnik ameriških enot v Iraku, general John Casey.
Zaslišani Casey je sicer dejal, da je 75 odstotkov iraških soldatov sposobnih sodelovati v boju, vendar ne brez ameriške pomoči. Samostojnega delovanja je menda sposoben le en samcat bataljon, kar pomeni nekaj ušivih sto soldatov. Zasliševalce je zaradi Caseyevega priznanja stisnilo v riti, saj se v ZDA povečujejo pritiski za vrnitev 150 tisoč vojakov iz Iraka. Z obljubami o začetku umika, prihodnje leto tako ne bo nič. Pa ne, da je kdo temu res verjel?
Ameriško okupacijo Iraka je pomagala podpreti Pulitzerjeva nagrajenka in novinarka New York Timesa, Judith Miller, ki je od leta 2002 trosila nesmisle glede iraškega orožja za množično uničevanje. Kasneje pa si je gospa nekoliko popravila ugled z branjenjem novinarske nodvisnosti. Trmasto je namreč zavračala izdajo vira informacij v zvezi z afero o razkriti identiteti tajne agentke CIA, Valerie Palmer, ki je izbruhnila s časopisnim člankom komentatorja televizije CNN, Roberta Novaka, julija 2003. Ker Millerjeva tega ni storila niti po nalogu sodišča, so ji prisodili sedenje v čuzi. Se je pa očitno njen vir zdaj zmehčal in jo formalno razrešil zaveze zaupnosti, tako da so Millerjevo že predčasno izpustili iz zapora in napotili ponovno pred veliko poroto.
Medtem imajo v Pentagonu težave tudi z izdajo zaupnih podatkov Izraelu. Analitik Pentagona, ki je obtožen posredovanja informacij dvema lobistoma proizraelske organizacije v Washingtonu in izraelskemu državnemu uradniku, se je odločil, da bo priznal krivdo. 58-letni Lawrence Franklin naj bi med drugim tudi razkrival informacije o napadih na ameriške vojake v Iraku. Če so zaupni podatki Izraelcem pomagali pri zatiranju palestinskih skrajnežev, ni znano.
Je pa znano, da imajo poln »kufr« skrajnežev Alžirci. Ti so se masovno, 80-odstotno udeležili včerajšnjega referenduma in z debelo 97-odstotno večino podprli osnutek listine za mir in narodno spravo predsednika Abdelaziza Bouteflika. Z omenjeno listino naj bi zaključili državljansko vojno, ki se je leta 1992 začela z uporom islamistov, potem ko je vojska z odpovedjo drugega kroga splošnih volitev radikalni islamski stranki preprečila prevzem oblasti. Po različnih ocenah naj bi do sedaj v napadih islamskih radikalcev umrlo več kot 150 tisoč ljudi.
Z ljudsko voljo podprti dokument predvideva amnestijo za vse upornike, ki bodo prostovoljno predali orožje, izključeni pa so vsi v konfliktu udeleženi množični morilci, posiljevalci in bombaši. Nekdanjim članom Islamske fronte rešitve, pa naj bi se prepovedalo nadaljne politično udejstvovanje. Predvidene so tudi odškodnine za žrtve terorizma in družine skrajnežev, ki so po aretacijah varnostnih služb čudežno za vekomaj izginili.
Če se spomnimo ne tako davnih zapletov v zvezi z gradnjo ljubljanske džamije, vemo, da se muslimanskih skrajnežev, še bolj kot v Alžiriji, bojijo naši domači desničarji, ki sicer trenutno tudi držijo glavne oblastne niti v rokah. A kljub temu, da njihovi evropski kolegi dokaj brezsramno pozivajo proti včlanjevanju muslimanske Turčije v Evropsko unijo, Slovenija podpira začetek turških pogajanj za vstop. Tako je potrdil odbor Državnega zbora za zunanjo politiko pod taktirko Jožefa Jerovška. Obenem je taisti odbor izrazil podporo tudi Hrvaški, za desno zabelo pa je poskrbela zahteva, da zunanji minister, Dimitrij Rupel, na rednem ponedeljkovem zasedanju Sveta EU v Luksemburgu zatoži Hrvate, da so občasno neverodostojni pogajalci.
Česar politika ni sposobna rešiti, skušajo krpati nevladne organizacije. Te so še zlasti v Sloveniji v hudih škripcih, kar se tiče financiranja njihovih dejavnosti. Z namenom rešitve tega problema je šest nevladnih organizacij začelo izvajati projekt »Vzpostavitev lokalnih razvojnih fundacij«. V okviru projekta se je v sredo in četrtek odvijala konferenca z naslovom »Lokalne razvojne fundacije«. V zvezi s tem smo se pogovarjali z gospo Mileno Marega, direktorico Regionalnega centra za okolje za Srednjo in Vzhodno Evropo, ki je koordinator projekta.
Kakšno je stanje financiranja neprofitnih projektov v Sloveniji?
///////////////////////////////////////////
Kakšen je torej namen projekta lokalnih razvojnih fundacij?
///////////////////////////////////////////
Na Metelkovi pa od srede do nedelje poteka teoretska delavnica na temo tako imenovanega principa LETS, ki namesto tradicionalnih vzorcev ekonomskih, implicira alternativne, blagovne menjave. Več o tem, Gal Kirn.
///////////////////////////////////////////
Več informacij o projektu LETS pa je dostopnih na spletnem naslovu ve-ve-ve-pika-krtaca-pika-si.
Komentarji
komentiraj >>