Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
LE KAJ LAHKO NARODU ZA SPRAVO DAMO? (4899 bralcev)
Sreda, 5. 10. 2005
Peter Karba



Klikni za veliko sliko: Oni večer sem stal v vrsti pred blagajno trgovine. Že sem spravil svoje stvari na tisti trak, saj veste, ko je mojo nedoločenost zmotil mladenič pred mano. Imel je težave s plačilno kartico. Pogledal sem, kaj je kupil. Kupil je zavojček cigaret in paket šestih steklenic pijače za zabavo z okusom ledu. Led je zares tako okusen. Začutil sem prezir. Mislil sem si:” Kmet.” “Kmet je kmet, saj se ne zna bojevati, kakor gre junakom.”, si je nekoč mislil Brdavs, ko mu je Krpan dal roko.
Vrnil sem misli k izstavljenemu računu, svojemu nakupu. Dva tetrapaka kislega mleka in poldrugi kilogram kislih jabolk v akciji; kruh me je čakal doma. Večerja pa taka, za Vrh pri Sveti Trojici, pa še kisla po Vrhu pri Sveti Trojici, sem si mislil, medtem ko je mladeniča z vrste najbrž že začel objemati metropolni vrtinec sobotne noči. Vprašal sem se, ali bo ta mladenič kdaj začutil surovo moč kislega cenenega vina, ki nosi kakšno prisrčno ljudsko ime. Prevzet nad odkritim antagonizmom, ki lahko najde enako besedo na vsakem polu, besedo kmet, sem vstopil v območje vladanja pomena. Kislo mleko, kruh in jabolka za povrh. Če ješ to, kaže na to, da si kmet. Kmet si, da ne razumeš, kako si mladenič namesto litra rujnega, kupi ličen paket hermafroditskih stekleničk pijače za zabavo z okusom ledu. Kmet si, kmet z Vrha pri Sveti Trojici, pravi slovenski kmet, še vedno kmet. Le vkup, le vkup uboga gmajna. Smrt fevdnemu gospodu, smrt fašizmu, svoboda narodu. Svoboda slovenskemu narodu, obkoljenemu s srednjeevropskim oblastniškim obročem. V središču tega kroga je slovenski kmet, proletarec, dninar, cankarjev hlapec, tako Jernej, kot vsi ostali. Le kaj še ostaja slovenskemu kmetu v primežu ideologij, ki vijejo svoje lovke iz Ogleja in Salzburga, Dunaja in Benetk, Beograda in Muenchna, Bruslja in Washingtona.
V jeseni tisoč devetsto petinštirideset, v jutru pogorišča starega, po uspeli ideološki rekonstalaciji slovenskega, začenja svojo zgodbo, Vladimir Kavčič. Gre za roman, “Prihodnost, ki je ni bilo”. Izšel je letos pri založbi Beletrina. Z njim nadaljuje z izdajami, ki so se začele že leta tisoč devetsto petdeset pri Mladinski reviji s pripovedjo “Kazen”. V letih, kjer se omenjajo prve Kavčičeve izdaje, se roman tudi izteče, čas obnove dozori. Kavčič je eden plodovitejših avtorjev v času po vojni. Med književniki sodi med mlajše v prvem rodu slovenskega modernega povojnega pripovedništva. Gre za generacijo v katero uvrščajo tudi Marjana Rožanca, Dominika Smoleta, Andreja Hienga, med liriki pa Pavčka, Menarta, Zajca in Strnišo. V večini njegovih del gre za tematizacijo vojne s čutno psihosocialno dioptrijo. Povojna leta so v zadnjih letih, odkar nas je k svojemu krilu začenjala vabiti nemila mačeha Evropa, začela izgubljati značaj pomembnega zgodovinskega obdobja. A vendar, to so leta, ki so bila temeljna in najbolj izrazita v formulaciji slovenskega političnega in kulturnega telesa. Če gremo še kakšnih pet stoletij nazaj se lahko vprašamo, kakšen bi bil naš kulturni prostor brez močnega protestantskega gibanja. Morda je petdeset let premalo, da bi znali ceniti, kaj je ideja socializma prinesla v naše kraje. Potrebno je vedeti, da je s socializmom slovenski prostor vendarle postal bolj odprt. Sproščati so se začeli človeški potenciali, ki so bili prej potlačeni. Prav kakor v valu protestantizma, so tudi v socializmu začeli ljudi širše in boljše izobraževati. Kljub ideologiji, ki je tlačila, še vedno prisotna nesoglasja med rasnimi slovanskimi plemenskimi rodovi, je Titova Jugoslavija postala edinstven politični princip v svetu. Leta tisoč devetsto oseminštirideset se je mlada država znala upreti Stalinu, ki je tako kot nekoč Brdavs po Dunaju, strašil po Evropi. Takšne geste v svetu politike zahtevajo pogum in držo, ki je danes v mednarodnih odnosih ni več srečati. Pomembno se je zavedati, da nam katolištvo ni nikoli dalo ničesar. Nikoli ni skrbelo za lastno zavest ljudi na tem prostoru. A vendar, lastne zavesti ne prenese vsak, lahko pa smo simpatična enklavica plahih rumeno-belih zeber, se skrivamo v šavju domačih logov, in nas imajo zaradi tega radi. Kako lepo.
Naslov romana, Prihodnost, ki je ni bilo, priča o absurdu, globokem nesoglasju, breznu obupa, nad katerim skuša vztrajati glavni junak knjige. Roman je sestavljen iz treh naslovljenih delov, Celovška cesta, Poletje z Gabrijelo ter Zunaj in izven. Kavčičev način je realizem, realizem v krču. Dvomim, da bi lahko prvo osebni pripovedovalec, ki je v našem primeru vendarle zmeden poteptan mladenič, tako sovisno vztrajal z nespremenljivo superpozicijo. Zaradi takšnih zapletov lahko razumemo, zakaj se klasični realizem navadno postavi v tretjeosebnega pripovedovalca. V tej superpoziciji se kaže vpliv eksistencializma. Zmedo, strah, nemoč, večkrat mirijo besede upa, ki se naslanjajo na sonce, ki sije, ki je stalno prisotno. Drznil bi si reči, da po nazoru precej spominja na Camusa, le da je vsebina del in narava zapletov takšna, da bi ga lahko iskali povezave tudi z Dostojevskim. Delo je v osnovi avtobiografsko, vendar presega opis lastnega življenja. Je opis v kontekstu zrele distance do tistih let, je opis sebe s perspektive ptice nad sabo, pripovedovanje sebe skozi izučene svetovljanske nazore. Kakor je ta ptica varuh upanja v pripovedi, se včasih zdi, kot da v ključnih trenutkih junaka s svojimi kremplji kar prenese čez kak prepad. Predvsem niso izpolnjeni prizori Danijelovih spolnih izkušenj. Čeprav s svojim darom opazovanja lepo popelje domišljijo na telo tega ali onega dekleta, pa napetost spolnega akta dobesedno zamegljuje. Vsaka čast Vladimir, znaš. Ampak, ali je res smisleno biti romantičen v tako težkih časih? Iskreno mislim, da ne.
Od realizma ga loči, da gradi na posamezniku. Moderen je, ko sledi njegovi izgubljenosti, tujstvu, čeprav ga z motivom precepa, ki se razvije v odnosu do družbenega, moralnega in podobno, vrača nazaj v realizem. Zanimiva je tema, ki ji bom rekel kar sodobje. S tem mislim, da čas posameznika, njegov razvojni moment, sovpada s časom, v kateri se znajde neka družba, nek narod. Danijel je najstnik, na pragu odraščanja. Iz host v Poljanski dolini, pride, po njemu ne povsem razjasnjenem ključu, v Ljubljano, kjer se bo šolal na gimnaziji. Družba je prav tako v času razvojnega preskoka. Njeni hormoni so ideologija, ki narekuje prehod iz nižje na višjo civilizacijsko stopnjo organiziranosti. Danijel prihaja s podeželja, zaprtega vaškega okolja. Za razliko od ideologije, ki uravnava njegovo okolje ne zmore narediti tako čistega reza s svojo preteklostjo. Družbi je dovoljena puberteta, Danijel sam, si je ne drzne dovoliti. Socialno okolje ga vrača v zapletene odnose, ki se tičejo njegove družine. Kljub temu, da je sam junaško sodeloval s partizani, in so mu zaradi tega marsikatera vrata odprta, čuti, da ljudje gledajo nanj tudi skozi prizmo napak, ki jih je njegova družina počela pred in med vojno. Iz spoznanj glede preteklosti svoje družine, črpa bistveno moč in pogum za lastno resocializacijo. Strahove lahko pomirijo in pozabijo le spoznanja. Prav tako je zaznamovan s travmami, ki se vračajo kot žive slike v nočnih morah. Njegova izkušnja vojne je v rani mladosti začela na surov način zaznamovati njegove ozire, a hkrati mu izkušnja boja za življenje samo, daje vpogled v razumevanje nekaterih, a zdaleč ne vseh, osnov medčloveških odnosov. Vojna je v njem izoblikovala občutek za preživetje. Ideologiji, ki je spodrezala marsikaterega otroka, ne zmore verjeti. Od tega ga ločuje vest. A mlad je, in željan življenja. Želi živeti z nagonom, ki se ga je navadil v letih trpljenja sublimirati v nekaj tako čudežnega, kot je gotova prihodnost. Mir je prišel, za prihodnost pa se zdi, da je ne bo nikoli.
Za moderno totalitarno družbo, oziroma družbo, ki se preko vzvodov oblasti nenehno totalizira je značilno ravno to, da se družbeni spomin ali izkušnja vedno spodjeda, vrača v točko nič. Tako družbo se najlažje obvladuje. Tak konstrukt, posameznik kot odsev družbe, pa vendarle v sporu z njo, omogoči Kavčiču, da nagovori, kako bi se družba morala znati, predvsem pa naučiti, pomiriti s svojo preteklostjo. Celo več. Kavčičeva izkušnja odkriva, kako je vojna, ki ji gre ali za ekonomske ali ideloške cilje, lahko poligon za razna osebna obračunavanja. Tako te tudi ideologija ne postavi na to ali ono stran jarka. Odločitev izhaja iz smisla lastne koristi, ki ji največji medij predstavlja ravno oblast. Vojne so temeljno civilizacijsko dejanje oblikovanja elit. In nikoli ne bo vojne, po kateri bi svet postal pravičen in human. Red lahko prinese samo mir.
Kavčič tripa na foro, ki je kar značilna za literaturo. Literat predstavi posameznika kot zgled ali opomin družbi. Na podoben način so nastali v kontekstu narodnega, Levstikov Martin Krpan, ali kakšen drug sedlogunc, kot na primer Taras Buljba. Če se ozrem okrog srečamo v mitih mnogo kombinacij poosebitve sokov, ki se pretakajo po človeškem telesu. Takšna poosebljanja so, če ostanem na domačih tleh razne Lepe Vide, Bedanci in tudi naš Danijel. Postavimo okvir. Danijelu dodajam še mojega favorita, Martina Krpana, in Cankarjevega Jermana iz Hlapcev. Martin Krpan je simbol, ki je vzniknil z zoro slovenske narodne zavesti. Zanimivo je, da postane narodni simbol, šele ko ga za dejanje zaprosi tuj človek, cesar. To ga iz anonimnosti, iz kriminalca, potem ko se proslavi na tujem, spremeni v ideal. Levstik dela na način, da najde in preobrazi kvalitete Slovenca.
Podoben nagovor ustvarja tudi Vodnikova pesem, Ilirija oživljena. Tudi tukaj je bil potreben tuj cesar, Napoleon. Priča smo temu, da se narodova samobit injicira skozi posredovanje tujega člena. Pri Jermanu se situacija odvija v polju narodnega, notranje narodove aktivnosti. Cankar genialno odkrije pravi trenutek, volitve. V vrtincu, ki spreminja nazore ljudstva, se znajde Jerman ujet v svoji ideji. Narod in njegovo delovanje nista več idealizirana, ampak obravnavana skozi oster realizem. Narod je razdeljen, ljudje niso več jasni in pokončni, ampak lačni biča oblasti. Jermana ne pocuka za rokav nek tuj stric, ampak ga izloči razdeljenost znotraj narodovega telesa. Njegova usoda je Goličava.
Danijel se znajde v primerljivi situaciji z Jermanom. Zakoni odvijanja časa po volitvah in po vojni so podobni. Podobnost je v perspektivi s katero se Kavčič loteva druge svetovne vojne. Temeljni absurd vidi v moriji znotraj naroda. Vojna je prelivanje krvi. Z nekoliko cinizma lahko podobno trdimo za volitve. Gre za kri, ki žene človeka, da jo pretoči na to ali ono stran, da jo pretoči za te ali one. Vsake volitve so narodov obračun s samim sabo. Volitve so religiozni dogodek, kjer se žrtvuje najlepša devica naroda. V celoti gledano se mi zdi najbolj pomembno dojeti, da Kavčič obravnava preteklega junaka. Čeprav lahko v romanu opazimo tematsko sorodnost z drugimi Kavčičevimi deli, je Danijel za današnji čas prekleto aktualen. Mineva leto, kar smo člani Evropske unije in Nato pakta. Jesen dvatisoč pet, jesen tisoč devetsto petinštirideset. Kdo so današnji Danijeli? Kje so ljudje, ki so v svet breztežnega prišli z izkušnjo, ki jih drži trdno na tleh? Kakšno glasbo poslušajo? Kam hodijo ven? Kdo so poslednji otroci preteklega sveta?
Gledano skozi socialno-politični zorni kot, so se ti poslednji otroci preteklosti rodili staršem, ki so pripadali prvim generacijam, ki so se že rodili v povojni Jugoslaviji. Te generacije so dobile svoje otroke ravno nekje ob koncu tega obdobja. S tem mislim na par let pred četrtim majem tisoč devetsto osemdeset. Starši so nato potrebovali še dobrih deset let, da so ta čas zaključili, ga politično spremenili, in pri svojih štiridesetih začenjali zasedati položaje nove mlade države. Ta generacija še danes vodi deželo, kar je normalno. Kaj pa otroci? Ti več niso imeli Tita. Učiteljice v šoli so jim sicer še pripovedovale, kako lepo je ljubiti domovino, a verjeti temu je bilo vedno težje. Na nebu je začelo grmeti. Za nameček so puberteto, torej dobo kjer se dokončno pripraviš na odraslost, pričakali skupaj z genocidom, ki se je dogajal v bivši domovini. Ranljivi so bili predvsem otroci, ki so prihajali iz nestabilnih družin, in jim ideja domovine ni mogla nuditi nadomestne opore. Prizadeti so bili tudi tisti, katerih starši so do poslednjega verjeli v skupno domovino, ki so bili ohranitveno naravnani. To so bili otroci iz nacionalno mešanih zakonov, ali pa so starši bili zaposleni v raznih državnih inštitucijah, kot je šolstvo, zdravstvo, policija, da ne omenjam močnega vojaškega aparata.
Ti otroci so danes že veliki, a težko bi rekel da odrasli. Pri njih lahko opazimo nek zavrt idealizem, ki ga sami ne poznajo. Mnogo jih je jugonostalgikov. Izigral jih je čas. To so dobri ljudje, in ni jim težko odpuščat. Potrebno pa je priznati, da so nosilci apatije v tem prostoru. Tega si njihova razbrazdana srca ne priznajo ravno pogosto, znajo pa to očitati mlajšim, ki pa vendar samo slepo sprejemajo, kar jim je ponujeno. To, da generacije, ki prihajajo za njimi - mislim na tiste, ki so dan današnji stari med petnajst in dvaindvajset let - niso glasne, da lahko pri njih opazimo reducirano intelektualno odzivnost, da so v glavnem zavedene, je tudi njihova krivda. Odgovornost za generacijski Babilonski stolp, je stvar njihove potlačeni mladosti. Sami so krivi, če jim najstnice med “sexti mandati” dvigujejo mobilni telefon, in se pogovarjajo s svojo mamo. Letos ni šlo desettisoč navijačev na prvenstvo zato, ker bi bili naši tako dobri, ampak zato, ker jih Beograd spominja na materino srce, destilovana voda pa na sladko mleko njenih prsi. Beograd, Beograd, ko si rasel, sem bil mlad. Beograd, Beograd, še enkrat bi te videl rad, se spominjam pesmi Pridigarjev.
Delo je pomembno, če vemo, kakšen arzenal dnevne politike predstavlja potakanje naše preteklosti na ta ali oni rob, kjer kričijo nenasitni gobci. To so gobci kukavičjih mladičev. To so tujki v gnezdu. Ob takšni barvi neba ostajajo poskusi zgodovine, da bi razumela preteklost, nemi. Univerza je postala aparat za priklop neumnih. Rešitve ne zmorejo niti odprte, ali kot pri Tinetu Hribarju, hermetične perspektive politične filozofije, za katero se v naši ljubi deželi zdi, da lahko prekorači vse, le žrtvovanju lastne dialektike se ne bo nikoli odrekla. Zakaj le? V imenu česa? Kaj pa je sodobnemu intelektualcu narod v primerjavi z dialektiko? Mislim, da malo, ali pa je k večjemu sredstvo, preko česar pa vendarle lahko svobodno drka. Kavčič zmore bralcu na postopen in razvijajoč se način odkriti delovanje oblasti. V tem roman dobi svojo epsko širino, razlago principa, ki se generalizira. Obseg romana doseže, da nekaj časa nosiš njegov svet seboj. Najdeš ga na mnogih mestih v vsakdanjem življenju. Kot v mirnem poletnem večeru veš, kdaj je komar sedel nate, se zaveš tudi politike, kdaj ti začne piti kri.
Težko je vedeti, da sprava ne bo mogoča, dokler bo obstajala kot notranji pospeševalec narodove dinamike. Narod je kot otrok dveh zunanjih nasprotij, ki mu s svojo združitvijo poklonita obstoj. Fenomenalno je, da sta tvorca aktualne politične tvorbe tega prostora Dunaj in Beograd. Dunaj je naš strogi oče, Beograd pa radoživa, a vendar nekoliko posesivna mati. Iz zgodovine vzeto sta se naš očka in mamica spoznala po berlinskem kongresu leta tisoč osemsto oseminsedemdeset. Srbija, ki je bila prej ujeta v turškem haremu, je bila zdaj prosta. Kje ste, lepa dekleta Beograda. Oj, kako ste poljub dati znale. Očka ni bil od muh in je kar ves čas nekaj šaril okrog nje. Nategnil jo je, a na žalost mu je tudi prišlo, leta tisoč devetsto štirinajst v Sarajevu. Čez štiri leta so se rodili trojčki, in skupaj so živeli v maminem objemu, ki so mu kmalu začeli govoriti Jugoslavija. Potem so šli v šolo, ki so ji rekli Tito. Tita so se hitro naveličali, kajti bili so že dovolj stari, da začnejo misliti s svojo glavo, pa so spet šli vsak na svoje. Tistim, ki so najbolj pogrešali očka danes pravimo, da živijo v Sloveniji. Ker je očka v tem času postal pritlikav svobodnjak, smo začeli hrepeneti po tem, da postanemo del nečesa drugega, a prav tako velikega in močnega. Vse smo naredili za to, četudi vemo, da je navaden nadut pezde, in da nas nima rad. Ali je mogoče pri narodu spremljati razvoj sekundarnih spolnih znakov? Sekundarni spolni znaki kažejo na dozorevanje. Ti imajo nalogo poudariti prvotno injicirani spolni pol. Sekundarni spolni znaki so kultura naroda. Tako človeku, kot narodu služijo kot sredstvo identifikacije in utrjujejo samobit. Kultura je edini gradnik samostojnosti naroda. Se Slovenija kdaj vpraša, ali ji že rasejo joške? Ali ima mamico, ki bi ji povedala, kaj je to menstruacija, in kaj zanima fantke?
Žalostna reč, ta prihodnost. Živeti za prihodnost? Nikar! Kdor verjame v prihodnost, ta vlada, ali pa ga obvladujejo. Živeti za preteklost? Nikar! Kdor verjame v preteklost, ta vlada, ali pa ga obvladujejo. Vsak posameznik je usojen na zoperstavljanje nasprotij v sebi. Boj nasprotij ne privede nikamor, razen do lastnega propada v morju blaznosti, ali pod bližnjo vrbo. Politika je najbolj gnila stvar na tem svetu. S politiko odvzameš človeku pravico, da bi se obvladal sam. Obvladovanje človeka goji izvirno preziranje sočloveka. Politika sama, je privedla svet do roba razpoznavnosti, v neustavljivo spreminjanje njegove podobe. Nikoli še nobena politika ni ustvarila miru. Še nikoli ni bilo ne mirovnega načrta, ne revolucije, ki bi bila brez prizadetega posameznika, ki mora ostati tiho. Stotine milijonov podhranjenih, pohabljenih, pozabljenih in shizofrenih ni ustvaril človek, ampak politika. Politika je temeljni psihosocialni nemir.
Vrnimo se k moji kisli večerji, k obroku ki obeta mir mojemu želodcu. Vremena se končno jasnijo. Levstik in jaz sva zablojena ojdipovca, ki verjameva v preteklost, v arhetipe in parametre. Mladenič v trgovini verjame v prihodnost. Hermafroditska steklenička pijače za zabavo je prispodoba nemile mačehe. Ta mačeha je naš nadomestni oče, to pa je Evropa. Nekje vmes je Danijel. Njemu je lahko. Obsijan je z lučjo petdeset let starejšega sebe. Nam ni dano dozoreti. Živimo v nezrelih, otročjih socialnih tvorbah. Televizijski dnevnik je vsakodnevna pravljica za lahko noč, in mamici je všeč, da sinko še vedno lulčka v hlače in je potreben socialne pomoči. Toliko skrbi in pozornosti je še potreben ubogi otrok. Ko slišimo za tega otroka gremo ven. Korakam vzporedno z Danijelom, Vladimirjem in Franom po Dunajski proti centru. Pridruži se nam tudi tisti mladenič, in vedno več nas stopa. Avtomobili se začnejo umikati v stran, avtobusi se ustavijo. Iz njih prihajajo čez ramo objete množice. Oči so jim velike. “Ste kje videli tistega otroka?”, kličejo v en glas. Ljudje se začnejo med sabo pogovarjati, iskati otroka, jaz v tebi, ti v meni, iz milosti in skrbi. Vedno.
Za Radio Študent je esejiziral Peter Karba


Komentarji
komentiraj >>

Laparoscopy transpositions mundane fails bury reinsertion.
dusavhuquz [11/03/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Benzodiazepines xanthine states: neuropathy, claim infectious.
aoopirumitax [11/03/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

I resolved, meninges opportunistic, hilum.
ufafililobaqr [11/03/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Most starts concentration, requisite there.
umtufjucom [11/03/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Examine defibrillators choose reliability page differentiates thoracoscopy.
onetqucemapo [11/03/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

I given, productive ossification, encountered.
uvodetvufinog [11/03/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Menstrual anteroposterior circumflex region, properly.
otunabiqetiwa [11/03/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Food workings ladder stereotyped self-actuating.
mecaogngnuguv [11/03/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Blood chunks clamped endanger inspissated engage dislocated.
oluriricuzuvi [11/03/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Supplement seeding ophthalmia myenteric pindolol sudden, hemithorax.
ujepayixaelo [11/03/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

A syndrome: ablation seems antacids.
awuqijimop [11/03/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Amniocentesis placement ring birds difficult; network.
acaxicer [11/03/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Look polypectomy, dilator over-involved rectovaginal choroidoretinitis, cycle.
edikiladowouo [11/03/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Any non-living, compounding maintains destinations puberty.
ifijetap [11/03/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

Abbreviations mercury diagnosed, cheaper median, degenerated.
iulogembi [11/03/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>

These sheared unethical proliferation anticholinergic metoclopramide; hypoglycaemics.
edazeivomin [11/03/2018]

[url=http://levitra-20mg-priceof.online/]levitra-20mg-priceof.online.ankor[/url] pricespharmacy-canadian.online.ankor http://buy-amoxicillin-amoxil.online/
odgovori >>