Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Lutke na (razstavnem) dopustu (3254 bralcev)
Sreda, 5. 10. 2005
Maja Krajnc



Bežigrajska galerija 1 že od prvega šolskega dne gosti lutke Igorja Cvetka. Na levi nas s stene pozdravijo Oblak z raztegljivimi rokami, Veter in vetrček s spiralastimi lički, Bolezen z udrtimi lici v mistično vijoličastem plašču nekoliko mrko zre predse, njeno nasprotje pa predstavlja Pobeglo zdravje z razmršenimi rdečimi lasmi in prav tako rdečim nosom. Protagonistom Zgodbe iz mlina pa se pridružujejo še drugi mali junaki lutkovnih predstav.
Bežigrajska galerija 1 že od prvega šolskega dne gosti lutke Igorja Cvetka. Na levi nas s stene pozdravijo Oblak z raztegljivimi rokami, Veter in vetrček s spiralastimi lički, Bolezen z udrtimi lici v mistično vijoličastem plašču nekoliko mrko zre predse, njeno nasprotje pa predstavlja Pobeglo zdravje z razmršenimi rdečimi lasmi in prav tako rdečim nosom. Protagonistom Zgodbe iz mlina pa se pridružujejo še drugi mali junaki lutkovnih predstav.

Cvetko, znan lutkar, etnomuzikolog, ilustrator, raziskovalec in pedagog, je tudi soustanovitelj gledališča Zapik. Gledališče sta postavila na noge s soprogo, dramaturginjo in režiserko Jeleno Stritar. Od leta 2001 deluje tudi kot kustos za duhovno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju.

Cvetkova lutkarska pot se prične sredi sedemdesetih, ko je po zaključenem študiju kemije in muzikologije začel voditi lutkovni krožek na osnovni šoli Ledina. Razstava Od skice do lutke omogoča sprehod skozi izbor artefaktov iz dvanajstih Cvetkovih lutkovnih stvaritev, na osnovi katerih ga poznavalci uvrščajo med najpomembnejše domače ustvarjalce lutkovnih predstav.

Lutke, ki počivajo na sceni, visijo na steni ali pa so posedene po kovinskih škatlah, delujejo žalostne. Razstavljene junake lutkovnih predstav lahko poimenujemo kar mrtvi ostanki – galerija namreč ni njihov naravni prostor. Njihov naravni habitat je oder, kjer z glasovi in gibanjem zaživijo. Morda je razstava zanimivejša za obiskovalce, ki so si lutke ogledali že v predstavah. Oblaček, ki visi na steni, pa je le bled spomin na živahni odrski lik.

Najpogostejši protagonisti Cvetka in Jelnikarjeve so otroci in živali, kar odraža tudi njuno simpatijo do teh prisrčnih bitij. V lutkah, izdelanih iz različnih materialov, Cvetko izrisuje značajske poteze, z uprizoritvijo pa jim vdahne tudi neko samosvojo prepoznavnost. Izrazito okroglasta telesa in obraze lutk navadno dopolnjujejo zašiljeni uhlji in oglati nosovi. Pri nekaterih ženskih lutkah je močno poudarjeno oprsje. Čeprav so na lutkah opazne tudi dimenzije grotesknosti, pa odrske junake prežemata predvsem milina in nežnost, nikoli pa niso nasilni ali žaljivi.

Podobne razstave lutk so za Bežigrajsko galerijo že kar ustaljena praksa. Lutkarji kot umetniki v Sloveniji niso posebej cenjeni. Na srečo dobijo svoj razstavni prostor v Bežigrajski, in sicer v programskem nizu z naslovom Od skice do lutke. Cvetkove lutke so v tem nizu zapolnile že 23. mesto.

Končni izbor gradiva za razstavo je opravil dolgoletni oblikovalec likovnega dogajanja v galeriji Miloš Bašin. Lutke za takšno razstavo je zelo težko dobiti na eno mesto – nekaj so jih našli v fundusih lutkovnih gledališč, s katerimi je Cvetko kdaj sodeloval. Nekatere lutke kdaj pa kdaj celo zapustijo razstavo in se za uro ali dve preselijo na oder v Zapik, nato pa spet zavzamejo svoj razstavni prostor.

Od skice do lutke v svojem naslovu obljublja nekaj več kot le začetno in končno fazo v nastajanju lutk. Od skice pa do njene končne uresničitve, lutke, vodi dolga pot. K tej sodi izbira materialov, dejansko oblikovanje, šivanje in še kaj. Mogoče si sicer laično predstavljam, da bi bila razstava z vmesnimi stopnjami možna. A vseeno – otroku, pa tudi odraslemu, bi bilo verjetno veliko bolj zanimivo videti vsaj kakšen korak med Stopicljajevo skico in lutko. Po drugi strani pa dvodimenzionalna barvna skica, opremljena z zaznamki s svinčnikom, poleg nje pa lutka s tridimenzionalnimi proporci, fascinirata. Ugotavljamo lahko, koliko se je uspelo izdelovalcem lutk približati prvotni zamisli snovalca.

Lutke bodo na jesenskem počitku v Bežigrajski galeriji mirovale vse do 22. oktobra. Če že nekaj časa hlinite odraslost, bo čas, da nahranite tudi svojo otroškost - med Cvetkovimi lutkami ali pa še bolje – ustavite se na otroški lutkovni predstavi.

Počivajoče lutke niso ravno presunile Maje Krajnc.


Komentarji
komentiraj >>