Eden od temeljnih kriterijev, da je neka pesem ljudska, je njena vpetost v življenje ljudi. To pomeni, da postane neka pesem ljudska šele takrat, ko si jo ljudje prisvojijo, pri čemer pa jo skorajda praviloma tudi prilagodijo svojemu lokalnemu okolju, svojemu načinu razmišljanja, svojemu jeziku ali narečju itd. Zato obstaja tudi v etnomuzikologiji znana trditev, da je merilo za ljudskost pesmi prav obstoj njenih variant.
Radio Študent
Glasbena redakcija
Nedelja, 9. 10. '05, ob 14.00
VARIANTE
*Dostikrat se pri poznavanju ljudskih pesmi ljudje prerekajo, katera varianta je prava, v primerih, če vsak pozna svojo različico. Vsak se seveda zavzema za različico, ki jo pozna, ker pač zagovarja njeno in zatorej tudi svojo lokalno pripadnost.
V mnogo primerih pa ljudska pesem ni strogo vezana ne neko lokalno področje ali pokrajino, pač pa lahko eno pesem v različnih variantah poznajo in pojejo ljudje po celi Sloveniji in širše. Mnoge pesmi – na primer tudi melodija pesmi Ko študent na rajžo gre − so v različnih variantah in jezikih razširjene tudi po različnih delih Evrope.
Pri ljudskih pesmih ne moremo trditi, katera varianta je prava, ker tudi ne poznamo izvirnika. Pa tudi če bi ga, je eden od temeljnih kriterijev, da je neka pesem ljudska, njena vpetost v življenje ljudi. To pomeni, da postane neka pesem ljudska šele takrat, ko si jo ljudje prisvojijo, pri čemer pa jo skorajda praviloma tudi prilagodijo svojemu lokalnemu okolju, svojemu načinu razmišljanja, svojemu jeziku ali narečju itd. Zato obstaja tudi v etnomuzikologiji znana trditev, da je merilo za ljudskost pesmi prav obstoj njenih variant.
Variante ljudskih pesmi se lahko razlikujejo ali po melodiji ali oziroma in po besedilu. V besedilu ljudje prilagajajo na primer imena krajev in ljudi tistim iz svojega lokalnega okolja, prilagajajo pa se tudi omembe lokalnih ali zgodovinskih dogodkov.
Obstajajo lahko tudi variante v melodiji. Lahko poznamo manjša in večja odstopanja ali pa se na isto besedilo pojavljajo povsem različne melodije in obratno, na isto melodijo povsem različna besedila.
Pevci ljudskih pesmi lahko spreminjajo vsebino ali melodijo pesmi tudi zaradi trenutnih spominskih lukenj, ko se morajo v danem trenutku pač znajti in improvizirati del besedila ali melodije.
V nadaljevanju poslušamo primer melodične variante pesmi Izidor ovčice pasel, ki govori o svetniku, na grobu katerega je dan po tem, ko so ga zakopali, čudežno zrasla trava. Ta varianta znane otroške pesmi nosi skorajda povsem drugačno melodijo.
Pesem Svet Zidar ali Izidor ovčice pasel je imela prvotno obredni značaj (verjetno so ob njej tudi plesali, kot ob večini starejših balad, od koder tudi izhaja ime), ko pa je običaj izumrl, je pesem prešla v izročilo otroške ljudske ustvarjalnosti – kot takšno jo poznamo še danes. Mnogi otroški običaji in pesmi namreč ohranjajo in odražajo vzorce starejših, že izumrlih obredov in običajev starejših.
Pesem je bila posneta leta 1968 v Benečiji ter izdana na zgoščenki Slovenske ljudske pesmi, številka 2, kjer najdemo pripovedne legendarne pesmi; izdal jo je Glasbeno-narodopisni inštitut ZRC SAZU v Ljubljani.
Oddajo pripravil David.
Komentarji
komentiraj >>