... V napadu na člane pakistanske verske skupnosti Ahmadi osem mrtvih ... ... 29 mrtvih upornikov v Iraku ...
... splošna stavka v Belgiji ...
... Dobitnika Nobelove nagrade za mir sta Mednarodna agencija za jedrsko energijo in El Baradej ...
OFF NAPOVEDNIK
Prvi amandma, ki Združene države Amerike uvršča med najbolj demokratične države na svetu, očitno že nekaj časa ne velja več. Natančneje, od 11. septembra. Svoboda govora in medijev kot ena najbolj čislanih pravic, zapisanih v ameriški ustavi, ni veljala tudi za Lorrie Heasley, ki je v mestu Reno v Nevadi morala zapustiti letalo zaradi žaljenja predsednika in njegovih najožjih sodelavcev.
Nosila je namreč majico, na kateri so bile karikature predsednika Busha, podpredsednika Cheneyja in državne sekretarke Riceve z napisom Meet the fuckers. To se je zdelo letalski družbi Southwest sila neprimerno in žaljivo za ostale potnike, zato je damo kar napotilo z letala z opravičilom, da ima Zvezna uprava za letalstvo pravila, po katerih lahko prevozniki zanikajo usluge potniku, ki je oblečen opolzko ali žaljivo. No, to ni res, je zatrdil tiskovni predstavnik Uprave za letalstvo. Od letalske družbe je namreč odvisno, koga bodo vzele na letalo in pod kakšnimi pogoji. Vlada se ne vmešava v to, kaj imajo ljudje oblečeno.
Lorrie Heasley so pred izgonom z letala sicer dali drugo možnost v primeru, če se bo znebila sporne majice. Healseyjeva tega protestno ni storila, saj je to očitno kršenje svobode posameznika.
Kar se tiče kredibilnosti ameriških politikov, pa je zgovoren nov dokumentarec BBC-ja z naslovom Izmuzljiv mir: Izrael in Arabci. Bush naj bi junija 2003 med srečanjem s takratnim palestinskim premierom Mahmudom Abasom in zunanjim ministrom Šatom izjavil, da mu je Bog ukazal, naj napade Irak in Afganistan. O vzrokih in poteku ameriškega vmešavanja na Bližnji vzhod in božjem posredovanju je Bush sogovornikoma dejal: ''Bog mi je ukazal : George, pojdi in se bojuj s tistimi teroristi v Afganistanu. In sem šel in nato mi je Bog ukazal : George, pojdi in končaj tiranijo v Iraku. In sem šel. Zdaj pa spet čutim, da Bog prihaja k meni: Daj Palestincem svojo državo in Izraelcem varnost in mir na Bližnjem vzhodu. In pri Bogu to bom naredil.''
OFF PROGRAM
Množični vdori afriških prebežnikov v španski enklavi Ceuta in Mellila na severu Maroka v zadnjih tednih so pripeljali do več smrtnih žrtev in ranjenih v spopadih z maroškimi in španskimi varnostnimi silami. Španiji, ki vztrajno odbija prebežnike, je roko ponudil Maroko. Sprejel je 73 Afričanov, ki so prispeli v Mellilo, in jim obljubil zdravstveno pomoč, zatočišča in oskrbo. S tem je Maroko izkazal pripravljenost okrepitve sodelovanja s Španijo v luči skupnega izziva nezakonitega priseljevanja. Ali drugače povedano, tudi Maroko ne namerava pomagati afriškim prebežnikom na poti v boljše življenje na evropskih tleh. O situaciji na severu Maroka smo povprašali Alenko Jerše iz slovenske sekcije Amnesty International.
//////////////////////////////////////////////////////
Sredi puščave na jugu Maroka so medtem našli več kot 500 afriških nezakonitih priseljencev, ki so jih izgnali iz španskih eksklav Ceuta in Melilla v Maroku. Španija pa razmišlja o postavitvi še tretje ograje, ki naj bi odganjala tiste, ki niso imeli sreče, da bi se rodili znotraj nje.
Ameriška vojska pa je neuspešna pri zagotovljanju boljšega življenja iraškim državljanom, vsaj tistim, ki so se znašli v kraju Husajba blizu meje s Sirijo. Američani so med bombardiranjem nekdanjega hotela v tem kraju ubili dvajset upornikov, ki naj bi bili povezani z Al Kaido v Iraku. Akcija je potekala v okviru obsežne operacije proti upornikom v dolini Evfrat od sirske meje do okolice Bagdada, ki jo je ameriška vojska začela 28. septembra.
Še vedno neznani napadalci so streljali na muslimanske vernike v mošeji v vasi Mong in pri tem ubili osem, ranili pa dvanajst članov pakistanke verske skupnosti Ahmadi. Versko ločino Ahmadi, ki šteje več tisoč vernikov, so leta 1974 izobčili zaradi njihovega prepričanja, da Mohamed ni bil zadnji prerok. Od takrat so redna tarča napadov verskih skrajnežev.
Na videoposnetke teroristov, ki jih predvaja televizija Al-Džazira, se je svet že navadil. Da se ne bi preveč dolgočasili, je poskrbela glavna dostavljalka gradiva, Al Kaida. Z nagovorom: “Lepo pozdravljeni v programu Tedenski pregled novic za muslimane” se začne oddaja Glas kalifata, ki jo producira Global Islamic Media Front, podružnica Al Kaide. Gre za petnajstminutna poročila, v katerih zakrinkani novinar z mitraljezom na eni in koranom na drugi strani prebira novice o uspehih njegovih delodajalcev po svetu. Gre za vnaprej pripravljena poročila, ki si jih lahko vsak sname z interneta. V uredništvu APR-a smo se kar nekaj časa trudili priti do posnetkov, vendar nam je pomanjkljivo znanje arabščine in dejstvo, da strani, na katerih so posnetki objavljeni, sproti brišejo, namero preprečilo.
Letošnja dobitnika Nobelove nagrade za mir sta Mednarodna agencija za jedrsko energijo in njen direktor Mohamed El Baradej. Nagrado sta dobila za prizadevanje za preprečitev uporabe jedrske energije v vojaške namene. Baradej je zmagal v konkurenci nekaterih precej znanih imen, med drugim sta bila nominirana tudi Viktor Juščenko, voditelj oranžne revolucije v Ukrajini, in gruzijski predsednik Mihail Sakašvili. Dodajmo še, da je falango neznanih nominirancev vodil Stanley "Tookie" Williams, vodja ulične bande iz Los Angelesa. Zakaj so predlagali ravno njega, ni jasno.
V Bostonu pa so podelili Anti-Nobelove nagrade. Nagrado za mir sta dobila Britanca, ki sta z električnim ožičenjem opazovala dejavnost možganskih celic kobilic pri gledanju izbranih prizorov iz Vojne zvezd. Nagrado za ekonomijo je Gaudiju Nandi prinesla budilka, ki “beži in se skriva”, preden jo uporabnik lahko izklopi. Glavna zvezda prireditve pa je bil Gregg Miller, dobitnik nagrade za medicino, ki je iznašel umetne pasje testise. Lastniki psov bodo lahko tako svoje ljubljenčke razvajali z jajci v treh velikostih in treh stopnjah trdnosti.
Kemijskega anti-nobela je sta pobasala raziskovalca, ki sta temeljito preučevala razlike med plavanjem v vodi ali sadnem sirupu.
Belgijci so prvič po letu 1993 pokazali jajca in organizirali splošno stavko. Nezadovoljni so zaradi reforme pokojninskega sistema, ki predvideva drastičen poseg v sistem zgodnjega upokojevanja. Stavki, ki jo je organiziral drugi največji belgijski sindikat, socialistični FGTB, se nista pridružila krščanski in liberalni sindikat. Sta pa napovedala, da jo bosta pripravila kasneje, če reforme ne bodo sprejemljive. Zaradi stavke bo močno okrnjen javni in mednarodni potniški promet, poštne storitve, zaprte bodo tudi vse večje trgovine in šole.
Že včeraj smo podrobneje poročali o smernicah vladnega odbora za reforme, ki je parlament seznanil z vsebino in cilji predloga konceptov ekonomskih in socialnih reform za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Odbor je vladi predlagal devet temeljnih konceptov reform. Zopet jih povzemamo. Reforma za prilagodljivejši trg dela in večjo zaposlenost poudarja spodbujanje aktivnosti brezposelnih, razvili naj bi štipendijski sklad, s katerim bi povečali prilagodljivost trga dela in olajšali zaposlovanje. Za večjo konkurenčnost naj bi poskrbela reforma visokega šolstva.
V reformi je predlagana sprememba, po kateri bi minimalno in maksimalno višino denarnega nadomestila za brezposelne vezali na minimalno in ne več zajamčeno plačo.
S spremembami pokojninskega sistema naj bi dosegli nagrajevanje daljšega ostajanja v aktivnosti, omogočili zavarovanje in pridobivanje ustreznih pravic tudi na podlagi kratkotrajnih zaposlitev ter spodbujali varčevanje v prostovoljnem pokojninskem zavarovanju. Skrajšali naj bi prehodno obdobje za ženske in postopno uvedli izenačevanje pogojev za moške in ženske.
Na področju zdravstvenega sistema naj bi iz zdravstvene blagajne izločili vse, kar ni povezano z zdravstvom. Dodatno bi omejili dolžino bolniškega staleža, pri nadomestilih za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in porodniškega dopusta pa so predvideli določitev zgornje meje.
Med spremembami je tudi uvedba enotne zgornje meje višine nadomestil plače v vseh sistemih socialnega zavarovanja, ki naj bi se določila v višini zneska najvišje pokojninske osnove.
Najbolj pa seveda odmeva predlog za uvedbo enotne davčne stopnje, po katerem naj bi bili vsi dohodki fizičnih oseb obdavčeni z enotno 20-odstotno stopnjo, takšna naj bi bila tudi stopnja davka na dodatno vrednost.
To je le nekaj od predlaganih reform, o katerih bo vlada odločala na prihodnjih sejah.
Komentarji
komentiraj >>