... Grki še vedno proti imenu Republika Makedonija ...
... poročilo o Darfurju prebrano pred novinarji, ne pa tudi pred Varnostnim svetom Združenih narodov ...
... spopadi opozicije in policije pred volitvami v Zanzibarju ...
... v Italiji začetek razprave o reformi volilnega sistema ...
OFF NAPOVEDNIK
Da vsi doktorji medicine le niso mahnjeni na denar, je dokazal mlad britanski zdravnik, ki meni, da je preveč plačan, zato bi del plače rad razdelil med druge, slabše plačane delavce v bolnišnici.
24-letni doktor Mark Jopling, ki dela v nottinghamski bolnišnici, za svoje delo prejema 37.000 funtov letno. Dober milijon tolarjev na mesec. Zaradi kratke delovne dobe je celo med najslabše plačanimi zdravniki. Kot eden glavnih zdravnikov v bolnišnici bi lahko zaslužil več kot dva milijona in pol tolarjev na mesec. Če pa bi se odločil za delo zdravnika splošne prakse v zdravstveni zavarovalnici, bi njegov zaslužek presegel tri in pol milijone mesečno.
Joplingu se tako zdi prav, da del njegovega plačila dobijo slabše plačani zdravstveni delavci. Kot primer je izpostavil medicinske sestre, ki ob začetku dela prejmejo 460 tisoč tolarjev, na koncu delovne dobe pa se šele približajo začetniški plači zdravnika. Zgolj v informacijo: zdravniki pri nas v povprečju pokasirajo 644 tisoč tolarjev bruto.
Poslušate poziv mladega zdravnika pozdravljajoči program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Za pričakovan korak so se odločili v Grčiji. Če bo Makedonija vložila prošnjo za sprejem v katerokoli mednarodno organizacijo pod katerimkoli imenom razen “Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija”, bodo na njen vstop vložili veto. S tem so zavrnili predlog posrednika Združenih narodov Matthewa Nimitza, ki predvideva, da naj bi tiste države, ki so že priznale Makedonijo, uporabljale njeno ustavno ime “Republika Makedonija”, v dvostranskih odnosih z Grčijo pa predlaga uporabo imena Republika Makedonija-Skopje.
Veto je že doživel nastop posebnega svetovalca generalnega sekretarja Združenih narodov za genocid Juana Mendeza, ki bi moral Varnostnemu svetu poročati o položaju v sudanski pokrajini Darfur. Glavni nasprotnik Mendezovega nastopa je veleposlanik ZDA John Bolton. Ravnanje Združenih držav je v začetku vzbudilo začudenje. Ko pa je Mendez povedal, da želi, da bi vse države sodelovale z Mednarodnim kazenskim sodiščem, se je le-to poleglo, saj ZDA vsakršen mednarodni sodni nadzor vztrajno zavračajo.
Mendez je tako nastopil le pred novinarji, kjer je sudansko vlado obsodil, da ne dela nič, oziroma sprejema za zaustavitev sistematičnih kršitev človekovih pravic le kozmetične ukrepe.
Na predvolilnem shodu zanzibarske opozicijske stranke “Združena ljudska fronta” je policija zbrane napadla s solzilcem in ostalim človekoljubnim arzenalom. Ko so se ljudje temu uprli, so policisti zgrabili za pištole in v množico začeli streljati. Hudo ranjenih je bilo več kot 20 ljudi.
Policijska zgodba je seveda drugačna. Po njihovi verziji naj bi ljudje proti njim metali kamenje, potem ko so policisti želeli druženje prekiniti. Pripadniki Združene ljudske fronte so na shodu zahtevali pravične volitve, saj naj bi stranka “Chama Cha Mapinduzi” (izg. Čama Ča Mapinduzi) pred desetimi leti na oblast prišla z volilno krajo, kar je ponovila tudi leta 2000.
Z volilnim sistemom se ukvarjajo tudi v Italiji, le da so metode volilnih tatvin bolj sofisticirane. Vlada Silvia Berlusconija želi še pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami sedanji kombinirani volilni sistem zamenjati s proporcionalnim. Levosredinska opozicija želi sprejetje reforme z ostro "politiko blokade" preprečiti, saj je nanjo že vložila 540 amandmajev. Vodja opozicije Romano Prodi je vladne reformne načrte označil kot "popolno sramoto", v nedeljo pa je v Rimu proti reformi protestiralo okoli 100.000 ljudi.
Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice te dni za ohranjanje ameriških strateških interesov skrbi v centralni Aziji. O ostalih novicah iz Združenih držav pa naša dopisnica Lidija Poljaček.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Iraška kronika: na tržnici v kraju Tal Afar na severovzhodu Iraka je v samomorilskem napadu umrlo najmanj 30 ljudi, 45 je bilo ranjenih. Med mrtvimi in ranjenimi naj bi bili samo civilisti, saj v času eksplozije na tem območju ni bilo iraških varnostnih sil ali ameriških vojakov. Avto bomba je eksplodiral tudi na kontrolni točki iraške vojske v zahodnem delu Bagdada. Ubitih je bilo devet Iračanov, 12 pa ranjenih.
Komentarji
komentiraj >>