Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
PREDFESTIVALSKA DOGODKA MESTA ŽENSK (2584 bralcev)
Četrtek, 13. 10. 2005
Maja Smrekar



V četrtek sta se v okviru festivala Mesto žensk zgodili otvoritvi dveh interaktivnih instalacij, prva v Mali galeriji na Slovenski 35, druga pa v ljubljanski Moderni galeriji. Obe instalaciji govorita o izkušnjah in reakcijah ljudi na vojne razmere skozi različne kontekste in situacije.

V četrtek sta se v okviru festivala Mesto žensk zgodili otvoritvi dveh interaktivnih instalacij, prva v Mali galeriji na Slovenski 35, druga pa v ljubljanski Moderni galeriji. Obe instalaciji govorita o izkušnjah in reakcijah ljudi na vojne razmere skozi različne kontekste in situacije.

Maja Bajević, v Bosni in Hercegovini rojena umetnica, je študirala v Sarajevu in Parizu. V Mali galeriji predstavlja zvočno instalacijo z naslovom »Avanti popolo«. Instalacija je sestavljena iz velikega števila CeDe plejerjev in kasetofonov, ki se vključujejo glede na gledalčeve premike po prostoru. Njihov zvok sestavljajo različne domoljubne pesmi iz različnih političnih režimov mnogih držav.

Domoljubne pesmi, kot eden od ključnih nosilcev narodne zavesti, vedno postanejo še posebej aktualne ob prihodu sovražnika. Tako obiskovalec galerije z vstopom v glasbeno opremo ogroža različne teritorije. Ko se premika po prostoru, se mehanizmi skozi senzor aktivirajo. S tem posledično nastane kakofonija nerazumljivih melodij različnih domoljubnih pesmi.

Projekt je avtoričina kritika absurdnosti nacionalizma in lokal patriotizma. Obravnavanje takšne problematike je razumljivo za nekoga, ki izhaja iz območja, kot je Sarajevo in sploh celotna Bosna in Hercegovina – območja s tako močno versko in nacionalistično kulturo. Vendar pa zvočna instalacija opozarja na mnoge situacije tako znotraj osebne kot tudi javne komunikacije. V tej komunikaciji se kot posledica pomanjkanja lastne identitete tako na globalnem kot tudi individualnem nivoju kaj hitro vzpostavijo defenzivni odnosi Ti so dostikrat zgolj stvar navade, kar pa lahko kljub temu včasih privede do usodnih posledic.

Druga umetnica znotraj predfestivalskega dogodka festivala Mesto žensk pa v Moderni galeriji predstavlja videoinstalacijo in zvočno postavitev. Ta predstavlja projekt z naslovom Face_WOMAN SEE LOT OF THINGS, projekt znotraj fundacije za umetnost Bodylab, ki jo je avtorica instalacije Meira Asher ustanovila skupaj s svojim kolegom Guyem Harriesom v Haagu. Projekt je prvi iz trilogije Face. Ta namerava preučevati izkušnje iz življenj posameznikov skozi njihove notranje konflikte, ki so posledica raznih socioloških problemov. Hkrati Meira Asher skozi svoje projekte zbira finančna sredstva za pomoč ljudem iz različnih področij v tovrstnih stiskah.

Face_WOMAN SEE LOT OF THINGS je instalacija, sestavljena iz treh prostorov. Vsak od njih nazorno prikazuje zgodbe življenj treh žensk. Skozi videoinstalacijo, fotografije, intervjuje, kemično predelane tkanine ter skozi nazorno prikazovanje v ogromne posode spuščajoče se krvi, je Meiri Asher uspelo ustvariti tesnobno vzdušje prostora, kjer prebiva razosebljeni človek. Po ogledu intervjujev treh žensk, sodelujočih v vojni v Sierra Leone, gledalec vstopa v posamezne sobe, ki z minimalnimi detajli simbolizirajo kvintesenco njihove bolečine.

Instalacija Face_WOMAN SEE LOT OF THINGS se ukvarja s soodnosom javno intimnega. Prikazuje izpoved treh žensk, ki so bile na različne načine žrtve moških. Pred vojno sicer na bolj subtilni ravni in zato med vojno na toliko bolj vulgarni, neštetokrat pretepene, posiljene, zmanipulirane, prisiljene v mnogo krutih dejanj, ki so jih počele zavoljo ohranitve lastnega življenja. Skozi vse podane informacije se posameznik vpraša koliko se ga tako tragična in oddaljena tema sploh dotika in koliko se ga zares dotakne.

Mnogo ljudi se ob socialno angažirani umetnosti vpraša kakšne zveze imajo takšne sicer politično aktualne vsebine z umetnostjo. Vendar pa se tako tragične in aktualne teme lahko, za razliko od ostalih suhoparnih medijev, katerih informacije konzumiramo rutinsko in neprizadeto, kredibilno prikažejo le še skozi filter umetnosti. Zato si dandanes v svetu polnem hitenja in zato posledično dostikrat nesočutja, posameznik vzame čas zase v prostoru galerije. Tam skozi različne čute vsebino prebujajoče izpovedi, v lastni identifikaciji, na človeka dostojni ravni intimno podoživi neko navidezno oddaljeno tragično zgodbo.


Razstavi na katerih je bila Maja Smrekar potekata do 20. oktobra.


Komentarji
komentiraj >>