... na jugu Rusije si je policija z neznanci izmenjala nadzvočni svinec ...
... zgodba o migrantih v Maroku, ki želijo v Evropo, se sprevrača v grozljivko ...
... visoki šiitski duhovnik navija za novo iraško ustavo ...
... romunska perjad potrjeno boleha za ptičjo gripo ...
OFF NAPOVEDNIK
Odkar so v Združenih državah Amerike bušiji izvedli državni udar in začeli mešati drek, se je po svetu razpasel trend pljuvanja po deželi pogumnih in svobodnih. Šport je postal celo tako vsakdanji, da so se ga naveličali tudi nekateri deklarirani amerofobi. A tu in tam še vedno pride iz Čezlužja novica, ki zdravo pamet pogreje do vrelišča. Takrat se človek lahko tolaži edino s tem, da na srečo obstaja še Kanada. Kot zgled Združenim državam in oporišče pred vse prej kot mirno kugo z imenom Pax Americana.
A če se dandanes zdi samoumevno, da poleg vedno glasnega in neotesanega pankrta Britanskega imperija tam na severu Amerike obstaja še neka pohlevna dežela, o kateri malokdaj slišimo, je bilo pred slabimi dvesto leti povsem drugače. Natančno pred 193 leti je šele prišlo do odločilnega dogodka, ki je preprečil, da bi se današnje Združene države razlezle vse gor do Grenlandije. Trinajstega oktobra 1812 se je odvila odločilna bitka v razmeroma malo znani vojni med Američani in Britanskim imperijem. Britanskim silam v navezi z domorodci pod poveljstvom Sira Isaaca Brocka je uspelo odbiti napad ameriških sil na niagarski meji v Ontariu in s tem končati njihovo invazijo na Kanado.
Vojna je sicer trajala še vse do leta 1815, a Američanom, ki so vojno začeli z namenom »anšlusa« Kanade, slednje ni uspelo zasesti. Kasnejši neodločen izid so patološko optimistični Američani kajpak šteli kot svojo zmago. Kdor kljubuje nadmočnemu Britanskemu imperiju in ne popuši, je pač nesporno zmagovalec, ne? A pomembnejši od ameriškega ponosa je bil razvoj kanadske nacionalne identitete. Četudi so Kanadčani imeli za seboj nabildane Angleže, so orjaški večinski delež njihovih sil sestavljali na ameriški celini rojeni prostovoljci. Če so bili mnogi od njih pred vojno zgolj ameriški naseljenci, ki so šli v Kanado zaradi poceni zemlje, so po vojni bili zavedni Kanadčani.
Zatorej živela Kanada! Ameri pa se zgledujte!
Poslušate javorni OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
V prestolnici južno ležeče ruske regije Kabaradino-Balkariija Nalčiku je islamistom počil film. Potem ko so ruski varuhi reda pred nedavnim aretirali več domnevno vahabitskih skrajnežev in pri tem tri ubili, je včeraj prišlo do odgovora prijateljev aretiranih oziroma ubitih. Okrog 60 srboritežev naj bi tako uprizorilo več sočasnih oboroženih napadov na vladna poslopja. Oblasti že žvrgolijo, da imajo situacijo pod nadzorom, a zaenkrat svinec še vedno frči po nekaterih ulicah in tržnici, napadalci pa so v policijskem komisariatu zajeli tudi nekaj talcev. Najmanj 50 napadalcev in 12 civilistov je zaradi spopadov že mrzlih, o žrtvah med varuhi postave pa še ni točnih podatkov. Odgovornost za napade so že prevzeli uporniki iz sosednje Čečenije, konkretneje Kavkaška fronta, v katero spada tudi vahabitska skupina Džamat.
Zato pa postajajo vedno bolj grozljiva pričevanja o migrantih, ki jim ni uspel prebeg iz Maroka čez bodečo žico na špansko ozemlje. Menda naj bi maroške oblasti neuspešnih prebežnikov ne pokale več na alžirsko mejo pičlih 20 kilometrov stran, ampak z avtobusnimi konvoji v 600 kilometrov oddaljeno puščavo na meji z Mavretanijo. Tam so nato prepuščeni počasnemu shiranju brez hrane in vode. Med nesrečnimi potniki na konvojih smrti so zaradi neuspešnega poizkusa prečkanja meje številni močno poškodovani in ne morejo niti hoditi. Poročajo tudi o ženskah z otroki in nosečnicah, za polno mero pa naj bi maroške oblasti na buse strpale celo nekaj tujih študentov iz Tangirja. Edino upanje za deportirance so tako helikopterji Združenih narodov, ki preletavajo območja deportacij in iščejo neuspele begunce.
Zaenkrat pa še visi na nitki usoda skoraj sto ilegalnih afriških priseljencev, ki so na dveh ladjah pristali na španski obali. Nekaj jih je tik pred pristankom poskakalo v vodo, pri čemer je ena nesrečna duša tudi preminila. Ostale je rešila policija, ki tudi lovi one, ki jim je uspelo pobegniti.
Maroko je še svetlobna leta daleč od minimalnih demokratičnih standardov, ki jih kolikor toliko dosledno prakticira Zahod. Roko na srce, nič bliže jim ni niti Irak. A optimisti upajo, da bo sobotni referendum o iraški ustavi iz razsute in versko ter etnično pestre države čez noč naredil ubrano demokracijo. Potem ko so se Kurdi, šiiti in suniti vendarle zedinili okrog nekakšnega kompromisnega zmazka, zdaj za ustavo navija tudi tamkajšnji glavni ajatola šiitskih klerikov Al Sistani. Njegovi pomočniki pozivajo ljudstvo, naj se udeleži referenduma in podpre ustavo.
Za razliko od Kurdov in šiitov so suniti bolj zadržani. Bojijo se, da bo po sprejetju ustave Irak razpadel na kurdski sever in šiitski jug, sami pa bodo tako ostali brez dostopov do naftnih virov. Za propad ustave na referendumu je dovolj, da že tri od 18-ih iraških provinc glasujejo proti. Suniti imajo večino v štirih provincah, tako da ob množični udeležbi sunitov možnosti za popušenje obstajajo. Skoraj zagotovo pa že zdaj lahko napovemo, da proti ustavi ne bodo glasovali v iraških zaporih, zlasti Abu Graibu, kjer se je referendum že začel. Prijemi tamkajšnjih paznikov proti puntarjem pač znajo biti zelo prepričljivi.
Da pa evropski državljani ne bodo preveč uporni do svojih vlad, je oblastnikom čez Bospor kot naročen prikolovratil virus ptičje gripe. Podanik, ki se boji za lastno rit, je za vladarje pač znosnejši. Tako je Evropska komisija zdaj potrdila, da je že tudi romunska perjad gripozna. Dokazano naj bi bilo, da gre za tako imenovani virus ptičje gripe H5, nadaljnji testi pa naj bi šele pokazali, ali gre za njegovo hudo patogeno obliko H5N1, ki je dve leti nazaj razsajala po Aziji. Da bodo najverjetneje tudi ti testi pozitivni, pričajo rezultati iz Turčije, ki že potrjujejo, da so turške »fluge« okužene prav z zajebanim H5N1.
Svetovna zdravstvena organizacija bije plat zvona in pravi, da je le še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do pandemije, ki bo zasenčila celo zloglasni sars. Ta je pred tremi leti okužil več kot 8000 Kitajcev, od katerih jih je 774 tudi umrlo. No, ptičja gripa z vidika človeških življenj zaenkrat še ni bila tako huda. Z njo se je zaenkrat okužilo 112 ljudi, okrog 60 pa jih je umrlo. Plus 125 milijonov perjadi, a komu to mar.
Komentarji
komentiraj >>