... Rumsfelda bega megla kitajskega vojaškega proračuna ...
... Kitajci odpovedali obisk japonskega zunanjega ministra ...
... zimbabvejska pravnica pokasirala letošnjo mednarodno nagrado za svobodo tiska ...
... dim gandže človeku prijaznejši od tobačnega ...
OFF NAPOVEDNIK
Nihče najbrž ne dvomi, da je ptičja gripa iz daljne Azije končno vendarle prikolovratila tudi v Evropo. Za frfotajoča bitja to predstavlja precejšnjo jebo. Milijonom ptic se obeta bodisi rahlo počasnejša smrt po naravni poti bodisi ekspresna masovna eksekucija, ki jo bo izvedel človek. Kaj pa ptičja gripa pomeni za slednjega?
Zagotovo nič dobrega. A morda niti ne toliko zaradi hipotetične nevarnosti prenosa virusa ptičje gripe na človeka. Zakaj pa potem? Pošpekulirajmo malo. Najbolj patogena oblika omenjenega virusa - H5N1 – je od izbruha zadnje epidemije ptičje gripe v Jugovzhodni Aziji pred nekaj leti do januarja 2004 povzročila vsega skupaj približno 120 okužb pri človeku. Okrog 60 osebkov je bolezni potem tudi podleglo. Pri več kot milijardni populaciji je to bizarno zanemarljiva številka.
Sploh pa je ptičja gripa videti benigna, če upoštevamo podatke za sicer po poročilih Svetovne zdravstvene organizacije najbolj nalezljivo bolezen na svetu – ošpice. Ta znana otroška tegoba po ocenah sama povzroči kar 900 tisoč otroških smrti v deželah v razvoju. Da ne omenjamo potem še smrti zaradi spremljajočih posledic, kot so pljučnica, diareja in podobne.
Glede na to, da so tudi strokovnjaki začeli miriti, da vsaj v Evropi še kakšnih deset let človeku ne preti nobena nevarnost pred ptičjo gripo, je vprašanje, čemu potem tak cirkus. Ekonomske posledice množičnega kremiranja perjadi nekako niso v ospredju poročil o razvijajoči se pandemiji, tako da pravzaprav po teoriji zarote ostane samo še ena najbolj verjetna možnost.
Govor je o držanju evropske javnosti na štriku. Pustimo zdaj špekulacije, ali gre morda za prostozidarske računice ali tajne plane Novega svetovnega reda. Morda niti ne gre za nikogaršnje spletke. Ilustrativno pa je, kako je recimo za naše domače voditelje širjenje preplaha pred ptičjo gripo prišlo ob ravno pravem času. Preprosto ljudstvo, ki ga bodo bližajoče se nove gospodarske in socialne reforme najbolj udarile po grbi, bo zagotovo manj bentilo čez vlado, če se bo balo okužbe s strašnim virusom.
In da ne pozabimo. Poročanje o naravnih nesrečah je navsezadnje tudi udobno za novinarje. Tovrstne nevšečnosti so za plebs vedno velika novica, pridejo itak same od sebe, poleg tega pa ne težijo s povračilnimi ukrepi, če se o njih »grdo« poroča. Ravno nasprotno od velikih oblastnih živin.
Poslušate gripozni OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Iz Jugovzhodne Azije pa se ne širi le famozna ptičja gripa. Konkretno se na Kitajskem debeli vojaški aparat, ki je zaenkrat sicer še v neekspanzijskem stanju, a je že njegovo sedanje stanje dovolj za paniciranje ameriškega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda. Ta je na svojem prvem uradnem obisku na Kitajskem Pekingu že pojamral, da premalo transparentno prikazuje svoje obrambne izdatke, kar sproža sum o kitajskih vojaških namerah. Letošnji kitajski obrambni proračun znaša slabih 75 milijard evrov, kar je kar trikrat več od napovedanega. A povedati je treba, da tudi Ameri spretno frizirajo svoj proračun. Po različnih podatkih naj bi letno zblefirali kakšni dve milijardi dolarjev obrambnega proračuna za potrebe tako imenovanih črnih projektov.
Rummy je sicer siten, a s Kitajci ni dobro zobati češenj. Tako so gladko odpovedali obisk japonskega zunanjega ministra Nobutake Machimure, ki se je imel zgoditi ta mesec, potem ko je japonski čupavi premier Juničiro Koizumi spet obiskal kontroverzni tempelj, posvečen žrtvam vojne. Problem je pač v tem, da poleg običajnih padlih japonskih vojakov tempelj časti spomin tudi na 14 po vojni obsojenih vojnih zločincev. Da bi bila ironija še večja, je bil namen napovedanega Machimurovega obiska na Kitajskem prav glajenje japonsko-kitajskih odnosov zaradi Koizumijevega pogostega romanja v inkriminirani tempelj.
Če Japonska vrhuška množično objokuje svoje padle vojne zločince, pa verjetno ne bo prav veliko ljudi objokovalo padlega iraškega diktatorja Sadama Huseina. Nekoč ponosnega, zdaj pa bolj kot ne betežnega gospoda in sedem njegovih pajdašev že jutri čaka prvi sodni proces. Osumljenemu oktetu bodo zaenkrat dokazovali krivdo za pokol 143 šiitov v vasi Dudžali leta 1982. V primeru dokazane krivde jih čaka bingljanje v vetru z zanko okrog vratu.
Sicer pa osvobojeno iraško ljudstvo zdaj čaka na izide sobotnega referenduma o novi ustavi. Iraška volilna komisija pravi, da bo štetje trajalo še nekaj dni. Rahlo zmedo povzročajo rezultati iz sunitskih provinc na severu in zahodu države, saj naj bi v dveh od njih zavrnili predlog ustave. Bagdadska volilna komisija je navedbe iz provinc zanikala, sunitski politiki pa svarijo pred ponarejanjem rezultatov. Če se sunitske navedbe izkažejo za resnične, poleg tega pa pade še provinca Ninive, za katero rezultat tudi še ni jasen, potem bo iraška ustava vsaj formalno popušila.
Verjetno pa dejanska usoda iraške ustave ni tako zelo odvisna od samega referenduma. Sploh, ker se je ameriški poglavar George Bush po srečanju z bolgarskim kolegom Georgijem Parvanovom v Beli hiši medil ob omenjanju sobotnega referenduma o iraški ustavi. Veleumno je zaključil, da je visoka udeležba, predvsem pri sunitih, dokaz, da Iračani trdno podpirajo mirno reševanje sporov in razumejo, da je sodelovanje pri ustavi dobra rešitev za prihodnost. Heh, George, kaj pa, če hočejo suniti z visoko udeležbo zavrniti ustavo?!?
A ameriško vmešavanje gor ali dol, Iračani se lahko vsaj kregajo o ustavi. V Zimbabveju bi bilo kaj takega znatno oteženo, potem ko je v zadnjih letih tamkajšnja oblast ukinila številne časnike in uvedla ostro medijsko zakonodajo. A nekateri kljub temu ostajajo glasni. Ena takšnih je zimbabvejska odvetnica Beatrice Mtetwa, ki kljub veliki nevarnosti za lastno svobodo brani številne novinarje in glasno zagovarja svobodo tiska. Samo letos je recimo uspešno dosegla oprostitev za novinarja časnika British Sunday Telegraph Tobyja Hardnena in Juliana Simmondsa, ki sta bila aretirana med zadnjimi zimbabvejskimi predsedniškimi volitvami. Odbor za zaščito novinarjev je zato Mtetwi za pogumno delovanje podelil letošnjo mednarodno nagrado za svobodo tiska.
Tudi pri nas smo v zadnjem času priča striženju perutk novinarski svobodi. A še znatno bolj so te pristrižene pri nas živečim Romom. V zvezi s tem problemom je danes v organizaciji Mirovnega inštituta potekala okrogla miza z naslovom »Vpliv politike na položaj Romov v Sloveniji v zadnjem letu«. Na okrogli mizi so sodelovali doktor Janez Krek s Pedagoške fakultete v Ljubljani, romski svetnik v Murski Soboti Darko Rudas in Marija Padovan, ki se ukvarja s položajem Romov na Dolenjskem, vodila pa jo je Brankica Petkovič z Mirovnega inštituta. Gospa Petkovič je za Radio Študent tudi povzela vsebino okrogle mize.
///////////////////////////////////////////
Kako ste strnili okroglo mizo?
///////////////////////////////////////////
Kot kaže pa utegne trda presti tudi slovenski študentariji, če sodimo po predlogu vladnega odbora za reforme. V bran so se postavili pri Študentski organizaciji Slovenije, kjer so oblikovali študentski predlog vizije visokega šolstva kot alternativo omenjenemu predlogu. Vsebino predloga nam je zaupal predsednik Študentske organizacije Slovenije Miha Ulčar.
///////////////////////////////////////////
Kakšna pa so še druga razhajanja med vašim in vladnim predlogom?
///////////////////////////////////////////
Kakšen odziv države pričakujete na vaše predloge?
///////////////////////////////////////////
Če si želite odpočiti od vseh svetovnih in domačih problemov, pa vam za konec priporočamo, da si zvijete kako smotko dobre stare gandže. Poleg žlahtne arome vas lahko pri tem dodatno greje vest, da naj bi bil dim kanabisa manj rakotvoren od tobačnega. Tako vsaj trdi vodilni ameriški strokovnjak za to področje, doktor Robert Melamede z Univerze v Koloradu. No, da vse le ne bo tako idealistično, povejmo, da je razlika med travo in tobakom predvsem v tem, da je nikotin bolj kancerogen od te-ha-ce-ja. Kar pa se tiče ostalih vsebovanih svinjarij, pa je situacija bolj ali manj enaka. Torej, če že kadite, naj bodo to vsaj travnate smotke. Če se le da, pa kar čistaki!
Komentarji
komentiraj >>