Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Lezbomanija (5062 bralcev)
Petek, 17. 12. 2004
Vesna Vravnik



Najprej prisluhnite novičkam, ki jih je za vas pripravila Tatjana Greif, nato pa se podajte v malo učno uro, ki je posvečena 10. obletnici delovanja GALFONA, info in sos telefonske linije za geje in lezbijke ter vse ostale, ki jih karkoli zanima v zvezi s homoseksualnostjo. V nadaljevanju pa v rubriki AKCIJA REAKCIJA prisluhnite poročilu z razstave Jara kača nestrpnosti, ki se je začela 9. decembra v Etnografskem muzeju v Ljubljani.
NOVIČKE

Minister za delo družino in socialne zadeve Janez Drobnič je na zaslišanju pred strokovno komisijo izjavil, da »homoseksualci sodijo na ministrstvo za zdravstvo«. Na opozorilo varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, da gre za diskriminacijo istospolno usmerjenih in da Drobnič ni primeren za ministra, se je Drobnič cinično posmehnil, češ, »gospod Hanžek ima dober smisel za humor«.

V Bolgariji se je nedavno outiral član socialistične stranke Ivelin Yordanov. Ta korak 26-letnega geja je vodja stranke Sergey Stanishev komentiral: tako kot vse evropske levo usmerjene stranke se tudi socialistična stranka Bolgarije zavzema za enakost in zaščito vseh ljudi, tudi homoseksualnih.

Britanska učiteljica Justine Rowe je bila obsojena na 12-mesečno zaporno kazen zaradi ljubezenske afere s svojo 15-letno dijakinjo. Prekršila je zakon, ki določa sporazumno starost na 16 let. Ta je v Veliki Britaniji višja kot drugje v Evropi, kjer povprečno znaša 14 let.

V novi sestavi Evropskega parlamenta se je uradno formirala Medskupina za pravice gejev in lezbijk. Izvajala bo pritisk na EU institucije in postavljala GLBT pravice na dnevni red parlamenta ter lobirala v državah članicah EU. Vodja skupine Michael Cashman je zatrdil, da se bodo zavzemali za legalizacijo istospolnih partnerstev ter proti Viktorjanskim načelom evropske desnice.

Iranski begunec in iskalec azila Israil Shifri, se je oktobra letos protestno sežgal. Vkorakal je v urad za imigracijo v Manchestru, se polil z bencinom in sežgal. To je že 14 samomor iskalcev azila v Veliki Britaniji v zadnjih 3 letih. Britanske oblasti so zavrnile njegovo prošnjo za azil in odredile deportacijo Shifrija nazaj v Iran. 29 letni gej je bil v domovini zaradi homoseksualnosti zaprt, mučen in posiljevan, zato je leta 2001 zaprosil za azil.

V mesecu novembru se je po Evropi zgodilo tudi nekaj korakov napredka; Velika Britanija je sprejela zakon o istospolnih partnerstvih, politične stranke na Irskem so končno dosegle konsenz o legalizaciji istospolnih zvez, Poljski zgornji dom parlamenta je potrdil predlog zakona o istospolnih partnerstvih, Toskana pa je kot prva regija v Italiji sprejela zakon o prepovedi diskriminacije na osnovi seksualne usmerjenosti in spolne identitete. Nemški Bundestag je oktobra odobril razširitev posvojiteljskih pravic tudi na istospolne pare.

Franco Frattini, nov evropski komisar za pravosodje, svoboščine in varnost ter podpredsednik evropske komisije, trdi, da je nujno potrebno pravno urediti status istospolnih parov v tistih 14. državah članicah EU, ki tega področja še niso uredile; med te sodi tudi Slovenija. Frattini vztraja, da je kljub razlikam v nacionalnih zakonodajah držav članic treba zagotoviti spoštovanje Listine temeljnih pravic, načela svobode gibanja in načela združitve družine v EU.

Slovaška je na srečanju zunanjih ministrov novembra v Bruslju javno naznanila, da ne namerava podpreti istospolnih partnerskih skupnosti. Glavni nasprotnik gej porok na Slovaškem so politiki krščanskih demokratov, notranji minister Vladimir Palko in minister za pravosodje Daniel Lipic.

Gej porokam nasprotujejo tudi pregovorno katoliški Italijani; po raziskavah javnega mnenja je 61 % takšnih, ki so negativno nastrojeni do človekovih pravic gejev in lezbijk.

Novičke je pripravila: Tatjana Greif



Današnja oddaja bo namenjena 10. obletnici delovanja GALFONA, ki je kot veste, info in sos linija za geje in lezbijke ter vse ostale, ki jih zanima karkoli s področja homoseksualnosti.
Galfon je ena od aktivnosti društva ŠKUC. Od 1. decembra 1995 deluje vsak dan med 19. in 22. uro. Galfon je nekomercialnega značaja in je namenjen pogovorom, reševanjem stisk in težav, predvsem pa informacijam s področja homoseksualnosti. Na telefonu lahko dobite informacije o hiv in aidsu, o gejevskem in lezbičnem dogajanju v Sloveniji, o lokalih in klubih pri nas, ter kakšen program ponujajo, kam se obrniti po pomoč, ko gre za konkretne in težje probleme, stiske, kje mladi poiščejo istospolno usmerjene vrstnike in kje starejši srečajo podobno misleče. Na galfonu imamo tudi bogato zbirko popotovalnih vodičev, s katerimi ti lahko svetujemo, kadar želiš izvedeti več o g&l lokalih, hotelih, saunah, organizacijah ipd. širom po svetu.
Prostovoljka Branka komentira začetke razvoja Galfona: /citiram/ »Galfon smo ustanovili zato, ker so bile lezbične in gejevske organizacije že od svojega nastanka naprej zasipane z raznimi vprašanji po telefonu, ki se niso nanašala le na prireditve, ampak so bila pogosto osebne narave. Vse bolj nam je postajalo jasno, da se lezbijke in geji pri nas niso mogli na nikogar obrniti, da niso mogli nikamor poklicati v zvezi s svojo istospolno usmerjenostjo, ne da bi tvegali obsojanje. Poleg tega smo menili, da bi bilo dobro imeti stalno telefonsko linijo, kjer je mogoče izvedeti, kaj se dogaja, in ki je lahko tudi vir informacij za lezbijke in geje iz tujine. Že od vsega začetka pa se nam je zdelo pomembno obveščati o varnejši spolnosti in o življenju z aidsom. Zvečine so naši klicalci in klicalke lezbijke in geji ali biseksualci, včasih pokličejo tudi njihovi prijatelji ali starši. Kar se tiče tistih, ki imajo vprašanja v zvezi z varno spolnostjo, so med njimi tudi heteroseksualni klicalci, ki se jim zdi najvarneje klicati na našo številko. Že od vsega začetka pa nas kličejo tudi tisti, ki razmišljajo o spremembi spola (ali pa so se za to že odločili) in pa heteroseksualni moški, ki prakticirajo transvestizem. Tako, da se je naša ciljna skupina uporabnikov in uporabnic z leti pravzaprav oblikovala tudi sama.«

Branka nadaljuje in izpostavlja pomembno dejstvo: »Nam se je zdelo že od vsega začetka najpomembnejše to, da na Galfonu delajo ljudje, ki so tudi sami istospolno usmerjeni in so to ozavestili. Prav tako je pričakovano, da poznajo neke temelje gejevske in lezbične zgodovine nasploh in da so čim bolj seznanjeni s samim gibanjem in infrastrukturo v Sloveniji. Manj pomembno je, kakšen profil izobrazbe imajo naši prostovoljci in prostovoljke, dosti bolj važno je, da lahko poslušajo in svetujejo na podlagi lastnih izkušenj s starši, šolo, službo in z okoljem nasploh. Biti lezbijka ali gej je namreč izkušnja, ki se je ni mogoče naučiti iz knjig in je ni mogoče celovito doživeti na podlagi golih informacij, pa če so še tako točne. Še zlasti pa je bistveno, da klicalci in klicalke vedo, da govorijo z nekom, ki ima podobno izkušnjo; za prenekatere, ki so prvič klicali, je bilo odrešilno, da je na drugi strani telefonske žice homoseksualna oseba, ki se sebe ne sramuje, ki je živa in prisebna kljub marginaliziranemu položaju v tem svetu. Včasih je ta neposredna izkušnja za klicočega najpomembnejša, saj mu pove, da nikakor ni edini na svetu.«

O vlogi Galfona Branka pravi takole: »Na grobo bi lahko rekla, da ima Galfon tudi vlogo nekakšne rehabilitacije ali normalizacije oziroma resocializacije določenih posameznikov in posameznic, ki so jih okolje in tudi strokovne službe zaradi spolne usmerjenosti obsodili na odklonskost in tako le še potencirali njihove težave. Na tem področju je vse skupaj prepuščeno stihiji in svojevoljnosti institucij ali oseb, ki imajo v določenem trenutku toliko moči nad nekom, da ga lahko zaradi spolne usmerjenosti sprejmejo ali obsodijo.«

Koliko prostovoljcev dela na liniji in kako se usposabljajo? »V delo je vključenih do dvajset prostovoljcev in prostovoljk. Od tistih, ki se zanimajo za to delo, pričakujemo poleg interesa tudi to, da so seznanjeni z lezbičnim in gejevskim gibanjem in aktivizmom in da svojo spolno usmerjenost sprejemajo kot integralen del svoje identitete. Če te pogoje izpolnjujejo in jih še vedno zanima tovrstno delo, jih potem čaka študij gradiva za prostovoljce in prostovoljke, kamor sodijo tudi osnove svetovanja in dela na telefonu, potem obdobje simulacije klicev in pa vsakoletne delavnice in skupinski (tudi evalvacijski) pogovori, ki se jih udeležujejo vsi prostovoljci. Kar se tiče izobrazbe in poklicnega ozadja, smo zbrani z vseh vetrov, kar se je doslej pokazalo za zelo dobro.«

Celoten intervju s prostovoljko Branko na Galfonu je bil letos objavljen v reviji Primorska srečanja, vsi tisti, ki bi si ga radi v celoti prebrali lahko pobrskate po arhivu Primorskih srečanj in sicer pod št. 277/278 / 2004.

Na Galfonu iščejo tudi nove prostovoljce in prostovoljke. Če te delo zanima, jih pokliči. Več informacij dobiš vsak ponedeljek od 19. do 22. ure. Od prostovoljca pričakujejo sproščenost, komunikativnost, zaupnost, pripravljenost pomagati, vsaj osnovno poznavanje tematike, v zameno pa ti ponujajo delo v majhni, a prijazni in mladi skupini prostovoljcev. Dvakrat na leto organizirajo delavnice za izobraževanje prostovoljcev, ki so namenjene tako novim močem, kot tudi obnavljanju znanja in sposobnosti že zaposlenih. Res ne ponujajo stimulativne plače in možnosti napredovanja, toda če te misel na pomoč drugim navdaja s pozitivnimi vibracijami, bo delo v skupini prav tako stimulativno in osrečujoče. Pokliči jih na številko 01 4324 089.


Minuli ponedeljek so pri GALFONU pripravili tiskovno konferenco, na katero se ni odzval nihče drug razen mene. Tako da smo le malo pokramljali z gostom iz tujine in v stilu čakajoč na Godota zrli v vhodna vrata Galerije Škuc. Vstopil ni več nihče. Zato sem za vas posnela pogovor z gostom iz Francije; Richardom Strandom, ki je obiskal Slovenijo in se en teden intenzivno ukvarjal s prostovoljci in prostovoljkami GALFONA. Delčka pogovora boste v nadaljevanju deležni tudi vi, zato le ostanite na frekvenci. Novinarska ignoranca je morda znak, da informacija o delovanju te telefonske linije res ni razširjena, morda je tudi obratno. Ker se novinarji ne brigajo za takorekoč obrobne informacije, v javnosti tudi ni znano, da tovrstna svetovalna pomoč v Sloveniji tudi obstaja. In to že celih deset let!
Prejšnji teden je torej svetovalce na info in sos liniji Galfona obiskal Richard Strand, ki trenutno živi in dela v Franciji. Richard je strokovnjak na področju svetovanja po telefonu, poleg tega dela za AIDS organizacijo SIDA, ki je povezana v mednarodno mrežo evropskih organizacij. SIDA deluje mrežno in na ta način omogoča izmenjavo izkušenj, prepoznavanju problemov, timski pristop in razvijanje boljše prakse. Mednarodna mreža deluje tako, da izdaja svoj časopis, izvaja timska srečanja, poleg tega pa deluje tudi na internetu. Stran je v francoščini, toda če imate kakšno vprašanje, na katerega bi želeli odgovor, jim lahko pišete kar v treh jezikih; francoščini, španščini in angleščini. Odgovor pa boste prejeli v roku enega tedna. Torej vsi tisti, ki ste morda bolj sramežljive sorte, se lahko priklopite na naslov: www.sida-info-service.org, kjer vam bodo postregli z želenimi informacijami o AIDSU in virusu HIV.

Torej, vrnimo se v Slovenijo in obisku Richarda Stranda, ki se je prejšnji teden povezal s svetovalci Galfona, ki se namerava vključiti v mednarodno mrežo. Skupaj nameravajo izmenjati izkušnje in narediti razvojni plan za boljše in učinkovitejše svetovanje po telefonu.


Kakšne so Richardove izkušnje svetovanja preko telefona in najpogostejša vprašanja, ki so jih kličoči postavljali:
///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////TR:25 t=1:02
///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

Richard je izpostavil nekaj stvari, ki so pri svetovanju preko telefona zelo pomembne in sicer:
////////////////////////////////////////////////////////////
TR:27 t=1:25
/////////////////////////////////////////////////////


In kakšen je Richardov komentar na delovanje GALFONA in primerjava s Francijo:
/////////////////////////////////////////////////////
TR:29 t=4:41
/////////////////////////////////////////////////////

Mrežo AIDS organizacij finančno podpirata nevladna organizacija SIDA info servis v Franciji in evropski parlament, medtem ko je info in sos telefonska linija obsojena na minimalna finančna sredstva. Zato bo vključitev GALFONA v mednarodno mrežo pomemben premik v razvoju svetovanja po telefonu. Torej, kot sem že omenila, lahko pokličete na številko 01 4324 089 vsak delovni dan med 19. in 22. uro in oglasil se vam bo prijazen prostovoljec ali prostovoljka, ki bosta prisluhnila vašim težavam ali vam odgovorila na vaše zastavljeno vprašanje.



RUBRIKA: AKCIJA – REAKCIJA podlaga Sphongle – 2. komad

9. decembra se je v Etnografskem muzeju na Metelkovi otvorila razstava Jara kača nestrpnosti.

Opominja nas, da ne smemo pozabiti na dejstvo je, da je Slovenija nestrpna država, čeprav nihče tega ne komentira na glas. Nestrpnosti se dogajajo in temu ne bomo ubežali z zatiskanjem oči in ušes. Razstava Jara kača nestrpnosti je torej pomemben prispevek k vidnosti dozdevno nevidnega ali celo odmišljenega.

Povod za pripravo razstave so bili letošnji spomladanski politični dogodki ob referendumu o izbrisanih in zbiranju podpisov o gradnji džamije, ki so pokazali na veliko toleranco slovenske družbe do sovražnosti, ki je usmerjena do tujcev in tujega. Razstava Jara kača nestrpnosti bo na ogled v Etnografskem muzeju od 9. do 26. 12. 2004 in prikazuje zbirko časopisnih člankov, izjave javnih osebnosti, nekatere uradne dokumente in fotografski material, ki priča in je opomin na verbalne, institucionalne in fizične manifestacije nestrpnosti v Sloveniji od njene osamosvojitve do danes.

Razstava podaja poskus kronologije pojavov nestrpnosti, o katerih tisti del uradnega slovenskega zgodovinopisja, ki beleži dogodke od osamosvojitve do današnjih dni, molči, jih ne popisuje, ne omenja in ne interpretira. Tarče nestrpnosti v Sloveniji so največkrat Romi, pripadniki narodov nekdanje Jugoslavije, izbrisani, migranti, Afričani, muslimani, homoseksualci, samske ženske, obe 'uradni' slovenski manjšini, pa tudi fizično in psihično hendikepirani ljudje. Zgodba o nestrpnosti se na razstavi pripoveduje okoli šestih glavnih sklopov: sovražni govor, institucionalna nestrpnost in nasilje, rasistični in nacionalistični napadi, izgoni iz mest in naselij, referendumi in primitivizmi. Gre za poskus prikaza nekakšne 'antizgodovine', ki skuša problematizirati nekatere negativne pojave tako v preteklosti kot v sedanjosti. V sklopu razstave se prikazuje tudi dokumentarni film z naslovom BRČV 2004, ki prinaša pričevanja ljudi, ki so bili tarča nasilja v javnosti - lezbijke, Afričana, Romkinje, aktivista, lastnika gejevskega kluba in igralca, ki je igral geja v TV nadaljevanki.

Njen namen je prebiti zid molka, ki nemo soglaša, s tem pa legitimizira izraze nestrpnosti. Vse to prispeva k normalizaciji nestrpnosti do drugega, različnega, tujega, kar nenazadnje kaže sestava nove vlade in vodstva državnega zbora RS. Razstavo je s finančno podporo Urada varuha človekovih pravic RS pripravila neformalna skupina ljudi.

Matjaž Hanžek, varuh človekovih pravic je ob otrvoritni na dan človekovih pravic dejal: »Čeprav smo ob spremembi političnega sistema dobili vrsto političnih pravic, smo v veliki meri, tudi po nepotrebnem, izgubili preveč socialnih pravic in ekonomske varnosti. Zato bo treba v prihodnje velike zgodovinske cilje, ko je posameznik le v funkciji teh ciljev, na novo premisliti in najti mesto za vsakega posameznika: enakega in drugačnega,"


Komentarji
komentiraj >>