Tudi tokrat na spletu samo novičke iz sveta GLBT kulture...
N O V I C E
11. maja je Komisija za peticije in človekove pravice državnega zbora RS potrdila predlog zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti, ki ga je pripravila vlada. Komisija je zavrnila je vse amandmaje, ki jih je predložila opozicija. Lezbična sekcija ŠKUC-LL novega osnutka zakona ne podpira, saj NVO niso imele možnosti sodelovati pri nastanku novega zakona, vlada pa njihovih pisnih pripomb ni upoštevala.
Minuli teden je Slovenijo obiskala delegacija komisarja za človekove pravice pri Svetu Evrope, ki se je srečala tudi s predstavniki NVO. Namen obiska je bilo preveriti stanje od zadnjega obiska komisarja Gil Alvara Roblesa leta 2003. Na področju človekovih pravic gejev in lezbijk v Sloveniji medtem ni bilo nobenih pozitivnih sprememb. Zato je sekcija ŠKUC-LL predstavnikom Sveta Evrope predala le pisno poročilo o zapletih z legalizacijo istospolnih zvez ter dosje homofobičnih izjav in drugih oblik sovražnega govora vodilnih slovenskih politikov.
Založba Škuc-Vizibilija je bogatejša za dve novi knjižni izdaji, zbirko poezije z naslovom »Plevel«, Nataše Velikonja in kulturološke študije »Ženske z levega brega«, ameriške avtorice Shari Benstock. Več o izdajah zbirke Vizibilija si lahko preberete tudi na spletni strani: www.ljudmila.org/lesbo.
V Ljubljani bo letos 2. julija potekala 5. parada ponosa. Poleg ulične manifestacije bo v tednu od 27. junija do 3. julija v sklopu Parade več spremljevalnih prireditev: nizozemsko-slovenska konferenca Utrecht-Ljubljana, akcija strpnosti v Mariboru, večeri gejevskega in lezbičnega filma, velika zabava na Metelkovi in drugo.
Lech Kaczynski, župan Varšave, namerava tokrat že drugič prepovedati parado ponosa. Letos bi se naj parada ponosa zgodila 11. junija. Konzervativni župan je namreč »proti propagandi istospolne orientacije«. Organizatorji parade iščejo mednarodno podporo in kljub vsemu nadaljujejo s pripravami. Dve od petih parad na Poljskem sta bili doslej prepovedani.
V Amsterdamu sta se v zadnjih dveh tednih zgodila dva napada na homoseksualce, v samem centru mesta. Pregovorno strpna Nizozemska in Amsterdam, gej prestolnica Evrop, v zadnjem času beležita porast homofobije in izrazov sovraštva. Ta negativni trend analitiki povezujejo z vplivom konzervativnih političnih strank ter delovanjem fundamentalističnih militantnih skupin, zlasti turške in maročanske skupnosti na Nizozemskem.
17. maja so v 35. državah sveta prvič obeležili mednarodni dan proti homofobiji. Ta dan bo odslej namenjen boju proti homofobiji in kršitvam človekovih pravic gejev, lezbijk, biseksualcev in trans oseb po celem svetu. Ob prvem svetovnem dnevu proti homofobiji je svojo poslanico objavil tudi predsednik evropskega parlamenta Joseph Borell, ki je dejal: »Evropski parlament se je vedno boril za enakost in obrambo človekovih pravic in zato podpira kampanjo proti homofobiji v kontekstu širšega boja za človekovega pravice, kot eno temeljnih vrednot v Evropski uniji«. Sprašujemo se, kdaj bo kaj takšnega povedal predsednik slovenskega parlamenta.
Italijanski tožilci so ponovno odprli raziskavo o vzrokih smrti filmskega režiserja Pier Paola Pasolinija. Vrhunski režiser in deklarirani gej Pasolini, je bil v nepojasnjenih okoliščinah ubit leta 1975. Obstaja sum, da vzrok umora ni bila homoseksualnost, temveč njegovo revolucionarno levičarsko prepričanje in delovanje.
Maja letos mineva 80 let od rojstva črnskega aktivista Malcoma X, ki je bil umorjen leta 1965. Malcom X, simbol borca za pravice črncev in legenda črnske skupnosti v ZDA naj bi bil gej ali vsaj biseksualec. Tako kažejo raziskave njegove biografije, ki temeljijo na številnih intervjujih in pričevanjih njegovih prijateljev in sorodnikov. Kljub temu se Malcom X ni zavzemal za seksualno svobodo.
Pripravila: Tatjana Greif
Komentarji
komentiraj >>