Po dvomesečni pavzi vam znova predstavljamo politično, kulturno in družbeno dogajanje gejev in lezbijk pri nas, našo uč pa mečemo tudi preko meja. Tokrat bo oddaja osredotočena bolj na politično dogajanje, saj se je julija zgodila že peta parada ponosa, ki je osrednji družbeno-politični dogodek GLBT scene
V današnji oddaji boste najprej slišali novičke, ki jih že od vsega začetka pripravlja dolgoletna in marljiva sodelavka Tatjana Greif.
V nadaljevanju sledi reportaža letošnje parade ponosa, ki je s sloganom Registracija je diskriminacija, z mavričnimi zastavami že petič po vrsti zakorakala po ljubljanskih ulicah. O novem zakonu o registraciji istospolnih partnerstev bodo spregovorili tudi naključni mimoidoči, ki sem jih tokrat za vas ustavila na ljubljanski tržnici, piko na I pa bo s svojim komentarjem dodala še Tatjana Greif.
Na koncu pa kot vedno rubrika Kruzing po sceni, ki je namenjena refleksiji kulturno družbenega dogajanja gejevskih in lezbičnih skupnosti, žur placih ter prihajajočih dogodkih.
N O V I C E
Minuli četrtek je izšla prva številka nove gejevske revije z naslovom 1XY, katere izdajatelj je ŠKUC-Magnus. Revija je brezplačna, dobite pa jo lahko v klubih Tiffany ali Monokel, v lezbični knjižnici ter na vseh info točkah Škuca.
V času parade ponosa se je v Ljubljani zgodilo več fizičnih napadov na geje na območju Metelkove, katerih vzrok je homofobija. G&L organizacije v okviru Škuca so se glede te problematike že sestale z odgovornimi v policiji.
Velika Britanija bo postala peta država na svetu, ki bo uzakonila istospolne poroke. Poroke med geji in lezbijkami so možne na Nizozemskem, v Belgiji, Španiji in Kanadi. Že sedaj pa so v Britaniji dovoljene posvojitve s strani istospolnih parov, podoben zakon pa sprejema tudi Škotska.
Ruski veleposlanik v Latviji Viktor Kalyuzhny se je zahvalil katoliškemu kardinalu Janisu Pujatsu, ker je ta kritiziral parado ponosa, ki so jo 23. julija organizirali v glavnem mestu Rigi. Veleposlanik in kardinal sta zaskrbljena zaradi upada rodnosti v Latviji, vzroke pa očitno iščeta v paradi ponosa.
Vlada na Danskem je izvedla raziskavo, ki kaže, da so 4 od 10 homoseksualcev na Danskem diskriminirani zaradi spolne usmerjenosti. Najpogostejša oblika so žalitve in izključevanje. 9% gejev in lezbijk obžaluje, da so bili glede svoje homoseksualnosti odkriti do sodelavcev, 5% pa poroča o tem, da so jih pri iskanju službe delodajalci spraševali, kakšne spolne orientacije so. Minister za delo je napovedal vrsto ukrepov na tem področju.
Londonska skupina »Out Rage« je od britanske vlade zahtevala, naj tako preneha z deportacijami prosilcev za azil v Belorusijo, Ugando, Zimbabve, Pakistan, Alžirijo, Iran in na Jamajko. Homoseksualci iz teh držav, ki prosijo za azil so po deportaciji v smrtni nevarnosti. Mnogi se raje kot za vrnitev v domačo državo, zatečejo v samomor.
Sodišče v Berlinu je razsodilo v prid 45-letnemu gejevskemu zdravniku, ki se je pritožil, da njegov registrirani partner ne more uživati pravice iz pokojninske sheme iz naslova njune partneske zveze. V Nemčiji je bilo od leta 2002 registriranih preko 6000 istospolnih partnerskih zvez.
Nizozemska vlada je sprejela predlog zakona, ki bo istospolnim parom omogočil posvojitev otrok tudi iz tujine. Sedaj so lahko posvojili samo nizozemske otroke.
Od julija naprej imajo lezbijke in biseksualke na Švedskem pravico do umetne oploditve v bolnišnicah. Doslej so Švedinje to medicinsko storitev iskale na Danskem ali Finskem.
Na Češkem so vse bližje sprejemu zakona o registriranem partnerstvu. To poletje je predlog zakona uspešno prestal prvo branje v parlamentu, po tem ko je bil večkrat zavrnjen. Katoliško usmerjene stranke še naprej nasprotujejo zakonu.
Pripravila: Tatjana Greif
Parada ponosa 05 - poročilo
Poslanke in poslanci so s 44 glasovi ZA in 3 PROTI sprejeli zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti in tako zaključili redno junijsko zasedanje.
Rešitve v vladnem zakonu določajo ureditev postopka registracije partnerske skupnosti dveh oseb istega spola, pogojev za njen vpis v register, določitev pravnih posledic, ki nastanejo z registracijo te skupnosti v razmerju med partnerjema, ter ureditev prenehanja skupnosti. Pri urejanju pravnega položaja istospolnih partnerskih skupnosti naj bi vlada poleg pravno sistemskih okvirov upoštevala tudi družbene okoliščine v Sloveniji.
Istospolna partnerja bosta skupnost registrirala pred uradno osebo, kjer bosta podala najprej ustno in nato še pisno soglasje, da želita registrirati skupnost. Ta postopek pa bi lahko primerjali s postopkom registracije avtomobila ali drugega premoženja. Še huje, postopek registracije istospolnih partnerskih skupnosti nekateri povezujejo z registracijo židov, ki jo je v prvi polovici 20.stoletja izvajal diktator Hitler. Simbolna vrednost je pri izrazu zelo močan in očiten izraz desno usmerjene vlade.
Pravice, ki izhajajo iz predloga zakona, so pravica do preživljanja in do preživnine, pravica do pridobivanja premoženja in urejanja premoženjskih razmerij, pravica do stanovanjskega varstva, pravica do dedovanja skupnega premoženja in pravica do pridobivanja informacij o zdravstvenem stanju obolelega partnerja ter do obiskov v zdravstvenih ustanovah. Glede načina dedovanja med istospolnima partnerjema zakon denimo predvideva, da preživeli partner podeduje le polovico skupnega premoženja, osebno premoženje preminulega partnerja pa se deduje po splošnih predpisih o dedovanju. Torej, pravico do osebnega premoženja imajo morebitni otroci in starši
Takšen zakon pa je pomanjkljiv, saj uvaja samo delne pravice, ne pa enakopravnega državljanstva in popolnoma ignorira področje socialne varnosti parov, to pomeni možnost socialnega, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja po partnerju, kar je bistvo podobnih zakonov v zahodni Evropi. Tatjana Greif je temu zakonu pripisala, da namesto enakopravnosti, uvaja neke vrste seksualni apartheid.
Nevladne organizacije si bodo zato prizadevale, da bi zakon čim prej izboljšali, kar pa bo glede na sedanje razmerje moči v parlamentu praktično nemogoče. Ocenile so sicer, da je sprejem zakona pozitivno dejanje, saj država doslej istospolnih parov ni priznavala kot skupnosti, obenem pa izrazile obžalovanje, da je zakon nastal brez sodelovanja nevladnih organizacij. Po njihovem mnenju je zakon tudi diskriminatoren in pomanjkljiv, zato nekatere od nevladnih organizacij napovedujejo ustavno presojo zakona. Zakon taksativno našteva dolžnosti in nekatere pravice v istospolnem partnerstvu, nekatere pravice pa zavestno in z namenom izloča, še dodajajo omenjene organizacije. S tem pa po njihovi oceni uzakonja diskriminacijo in delu državljank in državljanov podeljuje status drugorazrednosti.
Zakon se bo začel uporabljati šele eno leto po uveljavitvi, ker mora minister, pristojen za delo, družino in socialne zadeve, izdati podzakonski predpis, s katerim predpiše obrazec izjave o registraciji, obrazec vloge za prenehanje skupnosti, način vodenja registra in potrebne listine za registracijo. Omenjeni predpis mora izdati v šestih mesecih, v nadaljnjih šestih mesecih pa mora zagotoviti še pogoje za vzpostavitev registra istospolnih partnerskih skupnosti ter pogoje za vpis v register.
Zakon so podprli poslanci koalicijskih SDS, NSi, SLS in DeSUS, nasprotovali pa v opozicijskih LDS in SD ter SNS, a iz različnih razlogov. V LDS in SD so prepričani, da zakon istospolnim partnerjem nudi premalo pravic, v nacionalni stranki pa, da je teh pravic preveč. Medtem ko so poslanci SNS glasovali proti vladnemu predlogu, pa sta poslanski skupini LDS in SD odločanje obstruirali.V drugi obravnavi zakona, ki jo je DZ opravil na isti seji minulega junija, so sicer poslanci opozicijskih LDS in SD poskušali vladni predlog popraviti z dopolnili, s katerimi bi razširili obseg pravic istospolnih partnerjev, a je koalicijska večina vse predloge zavrnila.
Tako sta LDS in SD predlagali, da bi obstoj partnerske skupnosti dajal partnerjema enake pravice in obveznosti, kot jih družinskim članom dajejo zakoni, ki urejajo področja zdravstvenega varstva in zavarovanja, socialnega varstva, dohodnine ter pravdnega in nepravdnega postopka. Takšna določba pa bi po mnenju koalicijskih poslancev istospolno partnersko skupnost preveč izenačila z zakonsko skupnostjo.
Opozicijski poslanci pa so med drugim še predlagali, da se način dedovanja med partnerjema uredi drugače, niso pa se strinjali niti z načinom registracije. Tako so predlagali, da bi sama registracija skupnosti imela tudi simbolni pomen. Toda zdaj je glas opozicijskih poslancev vsekakor prepozen in je kot glas vpijočega v puščavi. Leva vlada je za takšne predloge imela ves ljubi čas, ko so nevladne organizacije pripravljale nediskriminatoren zakon in to celih sedem let, pa jih ni uslišala, čeprav je prišlo že do drugega branja. Zato nam ti zapozneli klici ne pomagajo nič. Dejstvo je, da smo geji in lezbijke še vedno drugorazredni državljani in da naša vlada ni zainteresirana, da bi ta stereotip razbila, temveč ga še poglablja in s tem posredno podpira homofobno naravnanost naše preljube slovenske državice.
Komentar Greifove:
Vladavina virtualne normalnosti
Politika sprejema samo tisto, kar še lahko lansira kot ”normalno”. Tisto, kar lahko prebavi in proda kot ”družbeno sprejemljivo”. Zato smo v Sloveniji dobili točno takšen zakon o registraciji istospolnih skupnosti. S tem zakonom je politika potegnila jasno ločnico med hetero normalnimi in homo nenormalnimi državljani. Normalni si zasluzijo več pravic od ostalih, ki predstavljajo razliko, odklon, nevarnost. Geji in lezbijke se lahko registriramo, ne moremo pa se poročiti niti skleniti zveze; lahko ustvarimo skupno premoženje, ki pa ga ne moremo dedovati; drug drugemu nismo svojci. Partnerske zveze ne moremo svečano obeležiti v krogu družine in prijateljev, lahko pa se poljubimo pred registrskim okencem na občini…
Distanca do vsakega odklona od ”normalne” večine, do vsakršne drugačnosti je konstitutivni element konservativnih politik. Takšna politika gradi na ločevanju namesto na vključevanju. Varno razdaljo do družbenih razlik mora skrbno ohranjati in vzdrževati: razdalja med večino in manjšino je nujna za ohranjanje sistema politične ekonomije heteroseksualnosti. In če je potrebno, se razlike vzdržujejo tudi na silo. S pestmi, brcami, krvjo.
Zato se dogaja tudi nasilje nad geji in lezbijkami. V zadnjem času narašča ustrahovanje, verbalno in fizično nasilje; od groženj lezbijkam s posilstvom do fizičnih napadov. V Ljubljani se je zgodilo več brutalnih napadov, katerih žrtve so bili mladi geji, ki so zaradi poškodb morali poiskati nujno zdravniško pomoč. Napadalci so se posameznikov lotili v tolpah, po pet »pogumnih« napadalcev na enega ali dva geja. Strejt nasilneži se načrtno lotevajo klubov na Metelkovi in prežijo na žrtve v neposredni okolici.
Zakaj tolpe odraslih moških pretepajo geje? Gre tu v bistvu za iskanje in potrjevanje razlike med njimi - pravimi dedci, in pedri – poženščenimi slabiči. Po katerem mačističnem principu, po katerem nagonu moške sile, je treba geje prebutati, zbrcati do krvi, tako da si bodo zapomnili, dati jim je treba lekcijo iz moškosti, moškega obnašanja. Če ni gejev, potem lahko itak tepejo svoje žene.
Črnski gejevski pisatelj James Baldwin je nekoč dejal: »Imenujejo nas pedri, ker ostali moški to potrebujejo«. Geji v resnici vzdržujejo družbeno podobo možatosti hetero moških. Služijo jim za zgled vsega, kar se za pravega moža ne spodobi, kar se jim nikoli in nikdar ne sme zgoditi, česar jih je hudo strah. Zato hetero moški geje v bistvu potrebujejo, ne morejo brez njih. Potrebujejo jih zato, ker s pomočjo njih utrjujejo svojo privilegirano spolno in seksualno kodo. Potrebujejo jih zato, da lahko gojijo podobo o samih sebi kot o trdih, neizprosnih alfa samcih, čigar ekskluziva so moškost, možatost, moč, agresija, surovost. Homoseksualni moški pa kažejo ravno nasprotno; kažejo na to, da so nekateri moški lahko tudi čustveni, ranljivi, občutljivi, da nimajo teženj po izkazovanju moči, da niso nasilni in da imajo lastnosti, ki so v družbeni delitvi spolnih vlog sicer pripisane ženskam. Zato jih je treba kaznovati, napasti v gej klubu ali pa kar na ulici.
Homofobični zločini so zločini, ki jih motivira sovraštvo do gejev in lezbijk. Storjeni so kot homofobična reakcija na drugačne; homofobija je vrsta fobije, je iracionalni strah pred homoseksualnostjo, ki ne temelji na osebni izkušnji, torej ni izkustvene narave, temveč na golih predsodkih in predpostavkah.
Homofobično nasilje sodi med odgovornost policije. Tudi policija se mora odzvati na raznolikost in različnost v družbi. Dolžna je zagotoviti varnost vseh državljanov in proti storilcem kaznivih dejanj ukrepati na podlagi veljavne zakonodaje. Zato se mora odzvati z drugačno obravnavo manjšin, s prepoznavanjem ranljivosti manjšin in prikrajšanih skupin.
V številnih evropskih državah se policija sistematično ukvarja s preprečevanjem in preganjanjem homofobičnega nasilja in kriminala. Gre za področje, kjer je, tako kot pri ostalih manjšinjskih skupinah, potreben premišljen in ozaveščen pristop. Dejstvo je, da danes geji in lezbijke niso več pasivne, molčeče žrtve, ampak ozaveščeni posamezniki, ki nasilna dejanja uradno prijavijo, od policije pa pričakujejo zaščito in pomoč.
Homofobični zločini so, kot vsi pojavi fobije, v osnovi zločini iz strahu, njihovi storilci so strahopetneži, ki svoje travme in strahove izživljajo na šibkejših. A ne bo jim uspelo - niti preprečiti gejem in lezbijkam, da bi še naprej živeli svobodno, niti razbiti solidarnosti in hedonizma gejevske in lezbične skupnosti. Ali kot pravi ameriški novinar Richard Goldstein: »Spremeni se izobčenec, a tudi normalnež, in iz igre njunih posebnosti se rodi nova kultura.«.
KRUZING PO SCENI:
-Monokel, odprt vsak petek od 22. ure naprej
-Tiffany, odprt od srede do sobote od 22.ure naprej
za oba kluba je potrebna članska izkaznica, vodstvo obeh klubov pa članicam in članom sporoča naslednje: PREBEREM Opozorilo, str.22 v 1xy
V oktobru se bodo znova odprli nedeljski večeri v klubu K4, takoimenovali roza večeri, ki to v prvotnem pomenu besede več niso, saj se nič več ne dela na programu, poleg tega pa sam klub gradi homofobno ozračje. Spomnimo se samo perečih bedžov, za promocijo 15.obletnice obstoja kluba, na katerih je pisalo K4 roza, vhod zadaj. Pred vstopom v klub se torej vprašajte ali si res tako močno želite zabave, da ste pripravljeni iti preko sebe in s svojim obiskom podpreti le še kapitalistično luknjo, ki je zadnja leta bila namenjena predvsem podaljškom sobotnih partijev. Če pa niste aktivistično usmerjeni in ste željni takšnega podaljška party-vikendov, pa ste dobrodolšli v klub K4, vsako nedeljo od 22.ure dalje
Informirate se lahko pri organizaciji Galfon-a, gej in lezbična sos in info linija, ki dviguje slušalko vsak dan med 19. in 22. uro na številki: 01/ 432 40 89
Lezbična knjižnica sporoča, da je s prvim septembrom znova odprta za vse knjigoljubce in filmoljubce in sicer vsak četrtek in petek od 15. do 19. ure.
Čekirajte tudi delo različnih organizacij, ki jih lahko najdete tudi na internetu www.ljudmila.org/siqurd
Na koncu pa bi še opozorila na prihajajoči filmski festival, ki se bo letos odvijal od 26. novembra do 3. decembra. Podrobneje ga bomo prerešetali v novembrski oddaji, zato ostanite z nami vsako tretjo soboto v mesecu in poslušajte oddajo Lezbomanija.
Oddaja bo po novem odprta tudi za vaš odziv na naslovu lezbomanija@radiostudent, kjer bomo zbirali vaše predloge za raznorazne akcije, ki bodo pomagale razbijati stereotipe in zakoreninjeno homofobno politiko. Torej, čas je, da se aktivirate tudi vi in pišete na lezbomanija@radiostudent.si.
Komentarji
komentiraj >>