Sreda, 26. 10. 2005
Nesha
Nekje proti koncu devetdesetih, natančneje v jeseni leta '97, se je skupek nadebudnežev pod imenom Klub študentov in dijakov Kranj odločil posneti kompilacijo bendov takratne kranjske scene, bolj ali manj garažne in sem pa tja še nekoliko opotekajoče se po takih in drugačnih žanrskih potkah. Ta sestoji večinoma iz demo posnetkov dvanajstih bendov, med seboj opazno različnih, tako po zastavljeni stilski kakor po perspektivni plati. Tako srečamo na tem, za mlada ušesa že rahlo preraznolikem ploščku, kratkomalo vse možne načine mladostniškega izživljanja odvečne energije, od najbolj ležerno osladnih in nekoliko poskakujoče gruvajočih, do tistih zabavno duhovitejših in nemara celo do progresivno udarnejših in za spoznanje upornejših, kot se spodobi za malo depresivno mestece, kakršno je Kranj(sterdam)... (v celoti...)
Radio Študent
Za oddajo: KUATEBRIGA?!
Sreda, 26. 10. ob 12.00
Kranjska scena devetdesetih oziroma kompilacija Dvanajst zloglasnih in tri bolj potih
*Nekje proti koncu devetdesetih, natančneje v jeseni leta '97, se je skupek nadebudnežev pod imenom Klub študentov in dijakov Kranj odločil posneti kompilacijo bendov takratne kranjske scene, bolj ali manj garažne in sem pa tja še nekoliko opotekajoče se po takih in drugačnih žanrskih potkah. Ta sestoji večinoma iz demo posnetkov dvanajstih bendov, med seboj opazno različnih, tako po zastavljeni stilski kakor po perspektivni plati. Tako srečamo na tem, za mlada ušesa že rahlo preraznolikem ploščku, kratkomalo vse možne načine mladostniškega izživljanja odvečne energije, od najbolj ležerno osladnih in nekoliko poskakujoče gruvajočih, do tistih zabavno duhovitejših in nemara celo do progresivno udarnejših in za spoznanje upornejših, kot se spodobi za malo depresivno mestece, kakršno je Kranj(sterdam). Omeniti gre le nekaj teh, in sicer tiste, za katere se zdi, da nosijo v sebi malo več provokativne izraznosti, začenši kar s še vedno delujočimi Flegmatiki, ki so sledili predvsem grungevskemu vplivu, stopajoč po dobro znanih stopinjah bendov, kot sta Nirvana in Soundgarden, dokaj trendovskih za takratne garažno rockerske smernice. Z nekoliko bolj subtilno in osebno noto podloženo muziko se predstavi skupina Freespirit, z dobro znanim kranjskim bluesovskim kitaristom Jimijem, ki ga sedaj srečujemo v novi postavi pod imenom Jimi & The Easywalkers, sprehajajoč se po mirnejših in spevnejših vodah, hrepeneč po svetlejši prihodnosti, kot bomo slišali v zasanjanem komadu V lepši čas, pred njim pa še komad Jennifer prej omenjenih Flegmatikov.
-------komada 5. in 6.--------------
Tej zvrsti soroden, a nekoliko bolj odmaknjen in v samoto zatopljen je pop rockovski komad Persona non grata skupine Blue Fish. Bila je to štiričlanska zasedba, kajpada iz Kranja, ki se je nabrala skupaj še v srednješolskih obdobjih in zveni še vedno grungevsko, a nosi tudi pridih sodobnejšega, progresivnega rocka. Skupina je menda precej trpela zaradi pomanjkljivega bobnarskega znanja. Žal je kljub sicer obetajočemu vtisu tudi kmalu razpadla zaradi samovoljne smrti njenega vokalista Rinka. Naj vendarle, predno se spustimo v nekoliko temačnejše vode in potoke, omenimo še delo Stratusov, ki so preigravali ali pa vsaj poskušali preigravati muziko bolj fusion jazz in funk narave, spominjajočo na kakšno zelo staro plato Carlosa Santane. Pisec besedil, ta so v tem primeru slovenska in - priznajmo si - dokaj najstniško naivna, je tudi njihov klaviaturist - Blaž Vuk, za vokal in kitaro pa poskrbi Klemen Černe, brat zdajšnjega kitarista pri skupini Terrafolk. Pa vendar Stratus omenjamo predvsem zato, ker se zdi od pričujočih postav med bolj uigranimi, kar jih nekoliko rešuje iz pomanjkanja zadosti plodnih besedilnih sporočil, ki bi jih utegnili nemara narediti bolj zanimive. Prisluhnimo komadoma Persona non grata (Blue Fish) in Stratusov Povej..
-------komada 3., 15.-----------
Ob teh, bolj nežno spevnih in mestoma popevajočih bendih, pa najdemo v taistem obdobju predvsem darkersko underground in hard core sceno, ki je v Kranju vseskozi močno prevladovala. Nekoliko omehčani, a še vedno uporniško provokativni je na primer bend Melodica, s hecnim komadom Na Triglav, ki se po mladostniško ponorčuje iz utrujajočega bremena nacionalne zavesti z mračnjaškim in navidezno resnim prijemom.
------komad 8.--------
Tu so nato še brezkompromisni in jekleni Pocarji, o katerih vemo žal bolj malo, prepoznate pa jih lahko po značilno odrezavem in hladnem zvoku v komadu Empty, ki spominja na neusmiljeno nažigaštvo Pantere in njej podobnih. Najbrž najbolj odmevna kranjska zasedba - metalski God Scard - ki je deloval že v takratnih časih in danes prodira na vse večje odre s pravkar izdanim ploščkom ..And We Could Have It All.. (Chill Pill 99. Avstrija). Deluje že kakih 13 let, zadnje čase v postavi: Niki - vokal, Gaps - bobni, Cuki - ritem kitara, Andrea - bas. O njih bo bržkone še veliko slišati, zato naj slušateljske navdušence zadovoljimo s podatkom, da prav danes pri Rdeči ostrigi predstavljajo svoj novopečeni album. Sledita omenjena kompozicija Empty in God Scard - Dive My Rose..
-------komada 10. in 7.--------
Navsezadnje gre omeniti še čudaško zasedbo Slonvolmizakramplopata, ki je vsekakor najbolj svojstveno naravnana in je z odštekanimi besedili in raznoliko, pa čeprav zelo zasilno tehnično izvedeno muziko, ubirala svojo pot po vlažnih kletnih prostorih. Kaže se pravzaprav bolj kot nekakšno odbito literarno gibanje kakor resen glasbeni projekt, kljub temu ji je lastna značilna norčavost, ki se kaže v bistroumno nesmiselnih besedlilih izpod peresa Drejca Pogačnika, poleg Martina in Primoža pa srečamo v tej zasedbi še Dejana Ostermana na basu, ki je bil tudi glavni pobudnik pričujoče kompilacije po imenu Dvanajst zloglasnih in tri bolj potih. Danes se izročilo Slonavola ohranja skozi novo, ljudstvu bolj prijazno različico, imenovano Hepa, ki jo je bilo poleti mogoče slišati v ljubljanskih Križankah. V poslušanje nudimo dva nekoliko starejša demoposnetka Slonavola, ki nosita naslov Desant na človeštvo in Kobalt, tha Ptica..
-------- komada 12. in 13. --------
Na splošno je mogoče reči, da je kranjsko vališče v tistih časih porodilo bolj malo zares prepoznavnih glasbenih zasedb, ki bi uspele priplavati na površje vseslovenske scene (z izjemo nekaterih redkih). Res pa je, da se je mnogo perspektivnih glasbenikov izvalilo iz bolj ali manj posrečenih kombinacij še iz gimnazijskih časov, ki so obetali vsaj možnost nenehnega srečevanja in glasbenega izpostavljanja. Omenimo še znani kranjski jazz klub, ki je tedaj v svojih nedrjih znal zanetiti kakšno precej plodovito glasbeno popotovanje in je omogočil Kranjcem reaktivno mrgolenje in še kar kreativno in močno, dokaj perspektivno prizorišče.
Povzeto po intervjuju z Dejanom Ostermanom, glavnim krivcem za nastanek kompilacije Dvanajst zloglasnih in tri bol potih.
pripravila: Neža
Komentarji
komentiraj >>