OFF NAPOVEDNIK

Medtem ko v evropskem novinarstvu na splošno prevladuje teza, da je nepristransko poročanje mit, je v Ameriki še vedno dobro zasidrano nasprotno mnenje. Čeravno se na prvi pogled utegne zdeti, da je ameriški princip pravilnejši in bolj etičen, pa prav zaradi mita absolutne objektivnosti producira sebi nasprotujoče bizarnosti. Kot je recimo ta, da so mestni svetniki Newarka v ameriški zvezni državi New Jersey časniku Newark Weekly News plačali 100 tisoč dolarjev za pozitivno pisanje o mestu.

Howard Scott, lastnik omenjenega tednika, je brezsramno priznal, da pač ne objavljajo kritičnih člankov, niti se ne ukvarjajo z raziskovalnim novinarstvom, temveč pišejo o dobrih rečeh. To naj bi bilo ljudem menda všeč. V skladu s pogodbo z mestnim svetom bo časnik sodeloval s službo za odnose z javnostmi mestnih oblasti. Objavljal bo lahko samo zgodbe, ki bodo temeljile na oblastniških informacijah.

V medijskem prostoru, kjer je normalno, da novinar sam presoja informacije in se do njih subjektivno opredeljuje, je skeptičen odnos do oblasti kolikor-toliko dobro razvit. Do problema pa pride, ko se v pehanju za imaginarno objektivnostjo umetno izenačuje oblastne in neodvisne vire informacij. Prvi imajo namreč na voljo številne druge očitne in prikrite vzvode vplivanja na javno mnenje, tako da so a-priorno v prednosti. Primer časnika Newark Weekly News tako nazorno prikazuje, kako lahko ob pomanjkanju kritične novinarske distance do informacij iz določenih virov nek medij hitro mutira v ceneno propagandno trobilo.

Za nauk v zvezi z domačo javno radio-televizijo je zdaj žal prepozno. Se pa vidimo v naslednji vojni.

Poslušate do vseh oblastnikov kritičen OFF program Radia Študent!



OFF PROGRAM

Bodoča nemška kanclerka Angela Merkel nima ravno slovesa prvoborke za socialno državo. Prej nasprotno. V zvezi s tem bi bilo možno tudi interpretirati njeno nasprotovanje globalizacijskemu skladu Evropske unije. Ustanovitev slednjega je kot pomoč regijam, ki so jih prizadeli učinki globalizacije, predlagal predsednik Evropske komisije, Jose Manuel Baroso. O njem bo z ostalimi evropskimi voditelji na vrhu Evropske unije v Hampton Courtu mlel tudi še aktualni nemški kancler Gerhard Schroeder. Merklova opozarja, da ni jasno, kdo naj bi dotični sklad upravljal, kako naj bi se denarci razdeljevali in kako naj bi se sploh določalo, koga je prizadela globalizacija. Ob nepregledni mamutski evropski birokraciji se zdi, da ima Merklova tokrat morda celo prav.

Prav ali ne, zagotovo ga je z repenčenjem o izbrisu Izraela z zemljevida močno pokronal iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, o čemer smo poročali že včeraj. Bogokletni poziv so obsodile številne države in marsikje so iranske diplomatske predstavnike poklicali na zagovor. Najbolj pa so seveda popenili Izraelci. Tako se je podpredsednik njihove vlade Šimon Peres v odprtem pismu Arielu Šaronu zavzel kar za izključitev Irana iz Združenih narodov. Ahadninedžadovo »duvanje« je menda v nasprotju z Ustanovno listino Združenih narodov in naj bi po Peresovem mnenju bilo na ravni zločina proti človečnosti. Glede na to, da Iran bolj slabo prikriva svoje jedrske orožarske ambicije, hkrati pa je k radiranju Izraela za časa svojega vladanja nazadnje pozival zloglasni prvak iranske islamske revolucije ajatola Homeini, je skrb Izraela najbrž utemeljena.

Nič manj tudi ni utemeljena skrb nepalske opozicije zaradi groženj o zaprtju vodilne nepalske zasebne radijske postaje. Postaja Kantipur ef-em se je znašla v nemilosti zaradi neupoštevanja novega medijskega zakona, ki radijskim postajam prepoveduje oddajanje novic. Bebasti zakon je sicer prišel v veljavo osem mesecev po tem, ko je kralj Gjanendra uzurpiral oblast. Zavezništvo sedmih glavnih nepalskih strank je na vladne pritiske na omenjeno postajo odgovorilo s pozivom k 24-urni splošni stavki v Katmanduju. Svoje proteste napovedujejo tudi skupine novinarjev in odvetnikov, sama radijska postaja pa se pripravlja na bitko pred sodiščem.

Svoje pa je že povedalo ameriško zvezno sodišče v zvezi s prisilnim hranjenjem zapornikov v Guantanamu. Sodnica Gladys Kessler je razsodila, da morajo biti pred pričetkom prisiljenega hranjenja gladovno stavkajočih o tem obveščeni njihovi odvetniki. Poleg tega je ameriški vladi tudi ukazala, da mora pred posiljevanjem gladujočih s cevkami predložiti zdravniške izvide za vsaj en teden pred tem. Po pričevanjih naj bi zaporniško osebje prostovoljnim lakotnikom na zelo boleč način basalo debele cevke skozi nosove v njihove želodce brez vsakršnih anestetikov. Kesslerjeva je diplomatsko okrcala ameriško ravnanje v Guantanamu, vendar pa je kljub temu zavrnila poziv odvetnikov, naj jim omogoči takojšen neposredni telefonski stik z njihovimi klienti.

Zbirno o ameriških peripetijah poroča naša tamkajšnja dopisnica Lidija Poljaček.

///////////////////////////////////////////

Čeravno so, kar se tiče kršenja elementarnih človekovih pravic, morda v ospredju guantanamski zaporniki, pa imamo tudi pri nas več podobnih skupin ljudi. Ena takšnih so ljudje z intelektualnimi ovirami, ki imajo velike težave pri dostopanju do izobraževanja in zaposlitve. Omenjeni problem obravnava poročilo, ki so ga kot del širšega projekta programa Evropske unije Monitoring and Advocacy Program pripravili na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Problematiko je za naš in vaš radio orisala nosilka projekta, doktorica Darja Zaviršek.

///////////////////////////////////////////

In kakšne rešitve poročilo predlaga?

///////////////////////////////////////////

Kljub temu, da Slovenceljni slovimo kot narod, ki se rad obrača na sodne inštance, pa število slovenskih pritožb evropskemu ombudsmanu vseeno še dodatno riča, da v Kokoški nekaj močno smrdi. Tako naj bi po poročilu evropskega ombudsmana Nikiforosa Diamandurosa za leto 2004 po številčnosti med petindvajsetimi članicami slovenske pritožbe zasedale visoko drugo mesto. »Šišajo« nas menda zgolj Belgijci. Sicer pa se je število vseh pritožb skupno povečalo kar za 53 odstotkov v primerjavi z letom poprej.



--------------------------------
Cenjeno bralstvo se poziva, da svoje komentarje na gornji prispevek zaupa bodisi na forum Radia Študent (klikni spodaj na "komentarji") ali pa neposredno na naš e-naslov apr@radiostudent.si. Bolj ste hudi, rajš' vas mamo!