V petkovem terminu nadaljujemo sago z novimi inovativnimi hip-hop platami, ki so pred kratkim pretresle našo fonoteko. Tako smo kakšen mesec nazaj v Tolpi lahko poslušali Aritmijo Antipop konzorcija, danes pa čas namenjamo albumu Circle artističnega dvojca Boom Bip & Doseone. Precej neznani imeni na prvi pogled, toda če povemo, da je Doseone gonilna sila projektov, kot so Themselves, Deep Puddle Dynamics, Clouddead in Greenthink, in če povemo, da je Boom Bip med drugim sodeloval s Four Tet in Jamiejem Lidellom, lahko ugotovimo, da ne gre za nikakršna novinca na sceni, temveč za uveljavljeni imeni v svetu malo drugačnega hip-hopa.Za ploščo Circle je treba povedati, da je nastala pravzaprav že kar lep čas nazaj. Originalna izdaja sega tja v leto 2000, ko je na svet privekala pri založbi Mush Records, evropskim ušesom pa jo je šele pred kratkim približala londonska The Leaf Label. Na prvi pogled se zdi kot precejšen odmik od prepoznavnega zvoka cenjene Morleyeve založbe, vendar že po prvem poslušanju lahko ugotovimo, da, četudi v osnovi hip-hop plošča, vsebuje vse tiste lastnosti, ki odlikujejo izdaje založbe Leaf.
Gre za kohezivno delo, ki na genialen način združuje besedo in zvok, in kot tako navduši še tako zahtevne poslušalce. Elektronika se neopazno pari z akustično instrumentacijo in jazzovskimi prvinami, pobranimi z bogve katerih plošč, ki so bile medtem že davno pozabljene. Zatripani beati se dopolnjujejo z arhaičnimi telefonskimi zvonci in glasbenimi skrinjicami, vse skupaj pa odlikuje čudovita atmosferika, ki jo tako pogosto manjka podobnim ploščam.
Po vokalni strani tudi Doseone prav nič ne zaostaja za Boom Bipom s pestrostjo svojega izraza. Tako vsestranskega MC-ja pač ne slišite vsak dan. Hiter kot blisk, je lahko že naslednji trenutek z instrumentalom prisiljen v počasno deklamiranje verzov ali jezno stresanje svojih filozofsko-poetičnih nagnjenj. Priča boste lahko verjetno najbolj čudni liriki, kadarkoli slišani iz ust MC-jev.
Nekateri komadi na albumu Circle bi lahko povsem dobro stali sami zase, a šele, ko album poslušamo kot celoto, zaživijo v vsej svoji prezenci in postanejo veliki. Slišimo lahko vse od rekreiranega stila hip-hopa iz osemdesetih, do govorjene besede in situacijskih filmskih vložkov. Edina škoda je, da boste poslušalci ostali prikrajšani za užitek poslušanja celotnega albuma, saj je na njem kar za dobrih 70 minut glasbe.
Album Circle zagotovo ni čisto navadna hip-hop plata in ne bi dosti zgrešili, če bi podvomili, ali sploh gre za hip-hop ploščo. Kot tak Circle premika meje lastnega žanra, obenem pa tudi meje poslušalčeve predstavnosti. Prav iz tega razloga bo po vsej verjetnosti požel precej manj pozornosti, kot bi si jo sicer zaslužil.
Komentarji
komentiraj >>