Petek, 28. 10. 2005
Iva Kosmos
Vse interpretacije so legitimne, ker »pesnikova skrivnost je skrivnost tudi za njega samega«, je poudaril povabljenec v prostore Društva slovenskih pisateljev v sredo ob osmih zvečer. Kljub tej izjavi se tistemu, ki pokliče Aleša Debeljaka k pogovoru, ni treba bati, da se bo pesnik dostojanstveno odmaknil pred pojasnjevanjem lastnega dela ali zavil v plašč molčečnosti. Ravno nasprotno, večja nevarnost je, da bo popolnoma odrinil vlogo spraševalca in z govorom, ki je vedno več kot le odgovor na vprašanje, pogovor odpeljal na poti, ki niso zarisane v načrt potovanja po njegovi poeziji. Aleš Debeljak se je predstavil v zanimivi kombinaciji, kot ploden pesnik in prav tako izčrpen teoretik svoje lastne poezije.
Vse interpretacije so legitimne, ker »pesnikova skrivnost je skrivnost tudi za njega samega«, je poudaril povabljenec v prostore Društva slovenskih pisateljev v sredo ob osmih zvečer. Kljub tej izjavi se tistemu, ki pokliče Aleša Debeljaka k pogovoru, ni treba bati, da se bo pesnik dostojanstveno odmaknil pred pojasnjevanjem lastnega dela ali zavil v plašč molčečnosti. Ravno nasprotno, večja nevarnost je, da bo popolnoma odrinil vlogo spraševalca in z govorom, ki je vedno več kot le odgovor na vprašanje, pogovor odpeljal na poti, ki niso zarisane v načrt potovanja po njegovi poeziji. Aleš Debeljak se je predstavil v zanimivi kombinaciji, kot ploden pesnik in prav tako izčrpen teoretik svoje lastne poezije.
Za svojo novo izdajo »Pod gladino«, avtor rad izpostavi, da ni zbirka, temveč knjiga pesmi. Kot tako jo označuje podobna intonacija in vizija, kar pri zbirki ni primer.
Navdih za delo se je porodil iz reakcije na vzhodnoevropske poplave. Tri leta nazaj so se številna mesta spremenila v obliko bizarnih Benetk. Takrat so razkrila vodo kot ambivalenten element, vpet med ljubkost mirnih valov in grozečnost iste domače reke ob njenem nasilnem razlitju. Prvotnemu namenu – ujeti različne manifestacije vode – domišljavo sledi dvostih, oblika pesniške brzice, ki je skupna vsem pesmim v knjigi.
Če pomislimo na besedno zvezo »pod gladino«, so prve asociacije: voda, ki sili v usta, nerazločno govorjenje, utapljanje in slike, ki še zadnjič hitro letijo po zavesti. Nerazločnost, v smislu zavračanja možnosti enoznačnega odgovora, je po besedah avtorja tudi vodilo knjige. Uvršča jo v tradicijo modernizma in primerja s kubističnim portretom, prvim, ki se, na eni strani, odreče objektivnemu pogledu družbe na določen objekt in ga predstavi le skozi oči ustvarjalca, na drugi strani pa isti objekt pokaže z več možnih zornih kotov.
Pri prvem poslušanju so Debeljakove pesmi ravno takšne – nerazločne, izredno močne, z bogatimi podobami, ki spominjajo na sanje in se izogibajo želji, da bi jih ujeli v pojasnitvene okove razuma. Navidezno ravnodušen in hladen glas ter hitrost pesnikovega branja niso pripomogli k razumljivosti. Recept, da bi se izločila kristalna povezujoča nit med slikovitimi, pogosto z nasilno strastjo nabitimi slikami, je izredna koncentracija.
Z osredotočenostjo lahko zajezimo pesnikov miselni tok, ki leti s slike na sliko. Potem pa razum ne pomaga več in je edina pot k dojemanju prepuščanje objemu trdnih rok pesnikovega sveta.
Prisotnost mračne vizije in nasilja je stalnica. »Tako vidim svet«, enostavno odgovori avtor. Pesem, ki jo mora predati naprej, je način, kako se lahko postavi ob rob takemu svetu. To je izraz nujnosti upora. Verzi niso hiter sprožilec revolucij, so pa takšni kot voda na Krasu – najučinkovitejši sveder.
Po Debeljakovi predstavitvi je svojo poezijo bralo še nekaj študentov. Iz njihovih nastopov lahko ugotovimo, da so temeljni navdihi mladih pesnikov še vedno odnosi tipa ona – on.
Nekateri so si pri interpretaciji svojih pesmi z dikcijo, višanjem glasu ali vključevanjem glasbe prizadevali za večjo izrazno kreativnost, kot jo je recimo pokazal starosta Aleš Debeljak.
Pri tem se je kot očitna pokazala nevarnost pozabe, da efektna izvedba ne pomeni že vnaprej dobre poezije. Če hočemo nekaj označiti za pesništvo, je nujno, da deluje tudi brez stranskih pripomočkov. Tukaj se lahko starejši pesnik pokaže kot merilo, ker poseduje osnovo za izrazno nadgradnjo – besedo, ki stoji na papirju sama in toliko močna, da udari kot kladivo.
Pod gladino je zaplavala Iva Kosmos.
Komentarji
komentiraj >>