OFF NAPOVEDNIK

Kapitalisti dobro vedo, da so vsakovrstni prazniki vedno dobra priložnost za zaslužek. Tipičen zgled tega so recimo slovenski trgovci, ki od časa po demontaži komunističnega primeža vsako leto bolj buzerirajo z Valentinovim, Nočjo čarovnic in do absurda podaljševanim adventnim časom. Vse z namenom, da potrošniku izpulijo še kak dodatni fičnik.

Vendar pa od praznikov ne profitirajo samo običajni trgovci. Blagodejne učinke praznovanja občutijo tudi farmacevti. Tako so se pred dnevi številne lekarne v arabskih državah na debelo založile z viagro, saj naj bi bilo po koncu muslimanskega svetega meseca ramadana povpraševanje po omenjenem erekcijskem pomagalu močno povečano. Farmacevtska tvrdka Pfizer že nekaj let beleži porast prodaje svoje modre tabletke ob koncu ramadana. Izsledke podpirajo tudi farmacevti v Egiptu, Jordaniji, Libanonu, Savdski Arabiji, Bahrajnu, Kuvajtu, Omanu in Katarju, ki poročajo kar o potrojeni po-ramadanski porabi viagre. Pri Pfizerju pravijo, da ima v omenjeni regiji več kot polovica moških, starih med 40 in 70 let, težave z napihovanjem svoje rakete.

A menda v prazničnem času ne gre slabo niti farmacevtom v bolj krščansko obarvanih državah. Ti naj bi na svoj račun prišli zlasti v času božičnih praznikov. Hja, očitno je izraz »družinski praznik« moč razumeti tudi kot praznik, ko se družina šele ustvarja.

Poslušate vedno trdi OFF program Radia Študent!



OFF PROGRAM

Praznično trgovanje z viagro je eno, orožarsko mešetarjenje pa nekaj povsem drugega. Nedvomno bi evropski proizvajalci orožja lahko od velike Kitajske iztržili morje penezov, a kaj ko jim to že od pokola na trgu nebeškega miru v Pekingu leta 1989 preprečuje embargo Evropske unije. Vedno lačne denarja jih je tako zagotovo še dodatno razrajcala današnja izjava kitajskega zunanjega ministra Lija Daošinga. Ta je potarnal, da je evropski orožarski embargo proti Kitajski diskriminatoren in da mu pritiče mesto na smetišču zgodovine. Obenem se je še podobrikal, da naj bi sprostitev prodaje evropskih pokalic Kitajski povečala možnosti sodelovanja. Kitajskemu zunanjemu ministru najbolj prikimavata Francija in Nemčija, kontra pa so zlasti Velika Britanija in skandinavske države, saj naj bi po njihovem Kitajska še vedno preveč zanemarjala področje človekovih pravic.

Orožarsko dogajanje je znova pestro tudi v afriškem rogu. V tem primeru sicer ne zaradi trgovanja z orožjem ampak uporabe le-tega. Z varnostnega območja na meji med Etiopijo in Eritrejo namreč prihajajo zaskrbljujoča poročila o premikih enot. Območje od podpisa sporazuma o prekinitvi ognja leta 2000 v Alžiru pazijo mirovne enote Združenih narodov. S sporazumom se je končala dvoletna vojna, v kateri je umrlo 80 tisoč ljudi, in vojskama obeh vpletenih strani prepoveduje smukanje po varovanem območju. Eritreja je generalnemu sekretarju Združenih narodov Kofiju Ananu že obljubila, da ne bo izzivala, kljub temu pa Kofi za vsak primer načrtuje morebitni obisk »živahne« meje.

Medtem v etiopski prestolnici Adis Abeba že peti dan potekajo protesti zaradi spornih izidov majskih parlamentarnih volitev. Govori so o posameznih strelih in izgredih. Od začetka razgrajanja v torek je bilo v spopadih z možmi postave po bolnišničnih virih ob življenje 40 ljudi, uradna poročila pa v bilanci mrtvih govorijo o 13 civilih in enem policistu.

Močno ogroženo pa je še eno območje. Resda ne vojaško, temveč ekološko. Kar pa je morda na dolgi rok še slabše. Govora je o Aljaski. Nasprotniki iskanja in izkoriščanja nafte ter zemeljskega plina v naravnem zavetišču za divje živali na Aljaski so doživeli usodni poraz. Ameriški senat je zavrnil amandma demokratske senatorke iz zvezne države Washington, Marie Cantwell, s katerim bi prepovedali naftarjenje po Aljaski. Energetske korporacije bodo tako lahko navalile na enega zadnjih naravnih rezervatov.

Da so izgovori o zmanjševanju energetske odvisnosti Združenih držav od tujih virov jalovi in da gre zgolj za privatne dobičke, pričajo celo izračuni ameriškega Ministrstva za energijo. Po njihovih ocenah bodo na Aljaski šele čez dvajset let morda lahko začeli črpati milijon sodčkov nafte na dan, pa še to bo zmanjšalo ameriško odvisnost od uvoza z današnjih 68 na še vedno nič kaj boljših 64 odstotkov.

Povsem nekaj drugega od ameriškega reševanja problemov je iranski pristop, konkretneje zadnji načrt iranske vlade za zmanjšanje revščine. Ta bo milijonom iranskih družin z nizkimi dohodki ponudil možnost nakupa delnic v državnih podjetjih. Iransko finančno ministrstvo ima zdaj dva meseca časa, da določi upravičence do ukrepa. Ubožni investitorji bodo potem dobili dvajsetletni rok za plačilo delnic. Ukrep je del uresničevanja predvolilnih obljub predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, ki je pihal na dušo revnim Irancem. Po uradnih podatkih naj bi pod pragom revščine živelo 15 odstotkov Irancev, neuradno pa naj bi jih takšnih bilo kar 40 odstotkov.

Ekonomske reforme se očitno neizogibno obetajo tudi na domačih tleh. A žal so te za razliko od iranskih do manj premožnih dokaj neprijazne. Med drugim naj bi ga nasrkali tudi upokojenci, o čemer so se danes zjasnili pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikatu upokojencev Slovenije. Napovedana enotna davčna stopnja bo povzročila povečanje cen hrane, prevozov in zdravil, za katere trenutno velja nižja, 8,5-odstotna davčna stopnja. Omenjeni izdelki in storitve predstavljajo v strukturi potrošnje upokojencev z najnižjimi pokojninami najvišji delež. Sindikalisti zato ob uvedbi demonskega davčnega poenotenja napovedujejo upokojencem črno prihodnost.

Da bi bila prihodnost manj črna, si prizadevajo pri Mladem forumu Socialnih demokratov. Tako social-demokratski podmladek v Piranu organizira trodnevno konferenco s temo Vloga religije pri oblikovanju državne politike, namenjeno mladim s področja bivše Jugoslavije. O vsebini konference je za vaš omiljeni radio spregovoril predsednik Mladega foruma Socialnih demokratov, Dejan Levanič.

///////////////////////////////////////////


///////////////////////////////////////////

Delavsko-pankersko poročilo je prispeval Gregor Ilaš.

-----------------------------------

Dragi bralec, svoj cenjeni komentar na gornji zapis nam zaupaj na apr@radiostudent.si ali pa klikni spodaj in povej svoje na našem forumu. Radi te mamo!