Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Hanbok OFF (2752 bralcev)
Ponedeljek, 7. 11. 2005
Buc



Od danes naprej nosimo samo hanbok!
... nemiri v Franciji ne pojenjajo, vroče tudi v Berlinu in Bruslju ...

... aretirali bivšega predsednika Peruja Alberta Fujimorija ...

... neuspešen atentat na premiera Somalije ...

... odprtje mejnega prehoda med Indijo in Pakistanom v Kašmirju zaznamovali protesti ...

OFF NAPOVEDNIK

Severnokorejska vlada se je spet lotila pranja možganov svojih državljanov. Tokrat je na vrsti oblačenje. Državljanke namreč nagovarja, naj namesto hlač nosijo tradicionalna korejska oblačila. Pomembno je, da ohranimo naš stil oblačenja in tako ostanemo zvesti naši tradiciji in kulturi, v času, ko ameriški imperialisti na vse načine poskušajo razširiti svoj gnili meščanski način življenja tudi v Severno Korejo, so zapisali v neki severnokorejski reviji.

Dodali so, da eksotična oblačila zatirajo revolucionarno ozračje v družbi in zamegljujejo čustvenost naroda. Zato javnost naprošajo, da se odpove oblačilom, ki niso del severnokorejskega stila, ženske pa pozivajo, naj nosijo hanbok - tradicionalno široko obleko svetle barve. Poziv je le del kampanje Severne Koreje, ki želi povečati svoj nadzor nad zunanjimi vplivi, ki prihajajo v državo. Po mnenju voditeljev države naj bi bili ti del psihološkega napada Združenih držav Amerike, ki želijo uničiti komunistični režim.

Pred meseci so v Severni Koreji že sprožili kampanjo proti dolgolasim moškim, ki so jih označili za umazane in nesocializirane bedake. Še večji poudarek so namenili ideološki vzgoji v šolah. A kljub temu prek meje s Kitajsko v državo na nelegalen način prihaja vse več glasbe in filmov z zahodnega sveta.

Poslušate zaradi nebuloz severnokorejskih voditeljev kozlajoči OFF program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Kljub pozivom francoskega predsednika Jacquesa Chiraca k redu in miru so se izgredi s požigi in uličnimi spopadi v predmestjih Pariza in nekaj drugih francoskih mestih nadaljevali. Chirac je dejal, da je glavna prioriteta "ponovna vzpostavitev miru in reda" ter da mora imeti zadnjo besedo zakon. Po napovedih naj bi francoski premier Dominique de Villepin drevi predstavil ukrepe, ki naj bi socialno šibkim predelom v mestih zagotavljali več enakih možnosti.

Policija je sicer enajsto zaporedno noč nasilja naštela 839 požganih avtomobilov, pretepenih pa je bilo 34 njenih sodelavcev. Število vseh aretiranih se je povzpelo na več kot 1200, skupno pa je bilo zažganih že več kot 4700 avtomobilov. Protesti so izbruhnili tudi v Bruslju in Berlinu, kjer pa se zaenkrat lahko pohvalijo le z desetimi zažganimi štirikolesniki.


V glavnem mestu Čila Santiago de Chile je bil aretiran nekdanji perujski predsednik Alberto Fuđimori, ki je v domovini obtožen kršenja človekovih pravic in korupcije. Fujimori, ki je iz Peruja zbežal novembra 2000, je v Čile prispel z zasebnim letom po postanku v Mehiki. V Čilu je nameraval prebivati začasno, njegov cilj pa je bil vrnitev v Peru. Fujimori je že večkrat nakazal, da namerava kandidirati na perujskih predsedniških volitvah aprila 2006. V Peruju ga v 21 točkah obtožnice bremenijo korupcije in politične odgovornosti za uboj 25 ljudi, ki so jih izvedli t.i. odredi smrti v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja. Fujimori, ki je bil perujski predsednik od leta 1990 do 2000, vse obtožbe vztrajno zanika.

Najmanj tri osebe so bile ubite ob poskusu atentata na premiera Somalije Alija Mohameda Gedija. Konvoj avtomobilov se je z letališča peljal proti centru Mogadiša, ko so nanj začele padati granate. Zadet je bil tudi Gedijev avto, vendar pa naj bi premier napad preživel brez vsake praske. Do rožljanja z orožjem pa je prišlo tudi na morju. Zloglasni somalski pirati so napadli ladjo, ki je v lasti Združenih narodov. V streljanju pa na srečo ni bilo mrtvih.

Brez streljanja pa očitno ne gre tudi med Indijo in Pakistanom. Ob odprtju prvega mejnega prehoda na razmejitveni črti med indijskim in pakistanskim delom Kašmirja je več sto Pakistancev poskušalo vdreti v Indijo, ob tem pa so zahtevali neodvisnost Kašmirja. Policija jih je razgnala s solzilcem in streli. Protest je tako zasenčil odprtje mejnega prehoda, preko katerega so v Pakistan prepeljali za 25 tovornjakov človekoljubne pomoči v obliki šotorov, hrane in zdravil. Čez nekaj dni naj bi bil prehod odprt tudi za ljudi. Skupno naj bi na razmejitveni črti v Kašmirju odprli pet prehodov, od tega dva ta teden. Seznam oseb, ki bodo lahko nadzorno črto prečkale, pa bodo določile oblasti obeh držav.


Ameriški in iraški vojaki izvajajo novo ofenzivo proti iraškim upornikom, tokrat imenovano Jeklena zavesa. Doslej so ubili najmanj 36 upornikov, padel pa je tudi prvi ameriški vojak. Poveljstvo ameriške vojske v Bagdadu je sporočilo, da so med uporniki, ubitimi v ofenzivi, identificirali tudi dva pripadnika teroristične mreže Al Kaida. Abu Omar in Abu Musa naj bi v Irak tihotapila tuje upornike in pripravljala napade na ameriške in iraške sile.


V Izraelu pa spet rohni premier Ariel Šaron. Pred parlamentarnim odborom za obrambo in zunanje zadeve je dejal, da Izrael ne bo imel več skupnih sestankov s Palestinci in bo oteževal volilno kampanjo Hamasa, če bo ta skrajna palestinska skupina nastopila na januarskih parlamentarnih volitvah. "Izrael ne bo pomagal pri volitvah in zaradi tega ne bo volitev, tudi če Izrael ne bo vpleten," naj bi povedal Šaron. Izrael je v preteklosti že dal vedeti, da v času volitev ne bo omilil omejitve potovanj, če bo Hamas sodeloval na volitvah.

Končujemo doma. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je v sodelovanju z Modrim študentskim servisom objavila razpis za dodelitev denarne pomoči študentom v stiski za nepovratna denarna sredstva v višini do 130.000 tolarjev za posameznega prosilca. Namen razpisa je reševati socialno stisko študentov, jim nuditi pomoč in vzpostavljati enakomerno dostopnost visokošolskega izobraževanja ter dosegati minimalno raven kakovosti življenja študentov. Rok za prijavo je 30. november. Navali narode!

Svoje komentarje lahko pošljete na apr@radiostudent.si ali pa jih napišete na našem spletnem forumu.


Komentarji
komentiraj >>