... po 12. noči uličnih spopadov francoska vlada lokalnim oblastem odobrila uvedbo policijske ure ...
... avstralska policija naj bi s prijetjem 17 muslimanov preprečila velik teroristični napad ...
... uspešnejši samomorilski napadalci v Bagdadu, ubiti štirje ameriški vojaki ...
... padata vrednost evra in napoved gospodarske rasti Evropske unije ...
... Socialni demokrati za ustavno presojo upravičenosti rimskokatoliške duhovne oskrbe domačih policajev ...
Tudi Svetovna zdravstvena organizacija je poskrbela za svoj skromni prispevek h globalni paranoji pred ptičjo gripo. Da bo virus H5N1 nekega dne gotovo sprožil pandemijo tudi med ljudmi, je tako prepričan tudi njen generalni direktor John Wook Lee. Kdaj natančno naj bi virus mutiral in se potemtakem tudi z lahkoto prenašal s človeka na človeka, tako sicer še ni znano, gotovo pa naj bi bilo, da bo do tega tudi dejansko prišlo.
Za ptičjo gripo je sicer do sedaj umrlo zgolj 63 ljudi, ki so se okužili prek živali, neposredni prenos virusa med ljudmi pa ostaja nedokazan. Kako zelo relativna pa je zaenkrat še dejanska ogroženost človeštva zaradi ptičje gripe, pa priča podatek, da je denimo zadnji rušilni potres na jugu Azije terjal kar 87350 smrtnih žrtev. Ker pa več kot 350 tisoč preživelih tik pred zimo ostaja brez vsaj začasnih bivališč, se bo končna bilanca smrtnih žrtev zaradi samega potresa in njegovih posledic še povečala.
Problem ptičje gripe tako ostaja v tem, da bi njena pandemija po ocenah Svetovne banke bogate države utegnila stati 550 milijard dolarjev. Večji del te izgube pa bi kakopak šel na račun izgub v proizvodnji in stroškov zdravljenja ter bolniške odsotnosti. Dokaz več, da je tudi Svetovna zdravstvena organizacija zgolj del globalnega kapitalističnega ustroja.
Poslušate nad degradiranjem človeka na strošek dela ogorčeni off program Radia Študent!
Potem, ko so že 12 noči trajajoči ulični neredi v Franciji včeraj terjali prvo smrtno žrtev, kar nekaj policistov pa je zaradi strelnih ran končalo v bolnišnici, francoska vlada ostaja brez pravih rešitev za zajezitev nasilja. Samo sinoči je tako v ognjenih zubljih povsod po Franciji končalo skupaj 1173 vozil, ranjenih je bilo vsaj 12 policistov, skupilo pa jo je tudi kar nekaj javnih stavb, na udaru so še naprej predvsem šole in zavodi za zaposlovanje, napadeno pa je bilo celo nekaj nemških in italijanskih novinarjev. Spisek držav, ki svojim državljanom odsvetujejo potovanja v Pariz in okolico, je tako vse daljši. Slovensko zunanje ministrstvo sicer zaenkrat ostaja brez podatkov o razlogih, zaradi katerih bi nam potovanja v Francijo odsvetovalo.
Francoska vlada premierja Dominiquea de Villepina sicer zatrjuje, da Francija ni ne nevarna in ne rasistična dežela, na ulične nerede pa odgovarja z dodatno represijo. Na krizna območja bodo poslali dodatne policijske in žandarske okrepitve, med samo včeraj 330 aretiranimi pa so celo osebe, ki so k nasilju pozivale zgolj preko spleta. Ker k zajezitvi nasilja niso kaj prida pripomogle niti besede notranjega ministra Nicolasa Sarkozyja, da so izredniki izmečki, ki da bodo plačali za svoja dejanja, je francoska vlada lokalnim oblastem odobrila uvedbo policijske ure. Po zakonsko podlago za izredne razmere je bilo sicer potrebno seči v oddaljeno leto 1955, ko je prišla prav za zajezitev nasilja ob alžirski vojni za odcepitev od Francije.
Večjo učinkovitost in modernost v represivni zakonodaji pa izpričujejo na drugem koncu sveta – v Avstraliji. Zgolj štiri dni po tem, ko je avstralski parlament po hitrem postopku zaostril protiteroristično zakonodajo, ta že daje prve konkretne rezultate. Iz avstralske policije so tako sporočili, da so za zapahe pospravili 17 muslimanskih in zaenkrat še domnevnih skrajnežev, ki naj bi zaenkrat pripravljali velik teroristični napad. Da policijske informacije le niso povsem privlečene za lase, pa potrjuje podatek, da so v preiskavi zaplenili kemične snovi za izdelavo bomb, kot so bile uporabljene v napadih na London in še da se je eden od osumljenih aretaciji sicer neuspešno uprl s streljanjem.
Na neučinkovitost vseh silnih represivnih ukrepov v okupiranem Iraku pa priča današnji samomorilski napad pred nadzorno točko ameriških vojakov na jugu Bagdada. Napadalcev je bilo več, v bližino prerokovih kolen so odfrčali v razstreljenem vozilu, ki je pokončalo tudi štiri ameriške vojake. Samomorilski napad pred tem pa je zahteval še devet iraških žrtev. Sadam Husein, ki ob začetku svojega sojenja bojda piše in bere domoljubno poezijo, je upravičeno zadovoljen. Ameriški okupatorji pa svojo nemoč v boju proti iraškim upornikom poskušajo prikriti z veliko ofenzivo v okolici mesta al Kaim na zahodu Iraka, kjer v preventivno-vojnih operacijah v bližini meje s Sirijo deluje okoli 2500 ameriških in 1000 iraških vojakov.
Da na svetu obstajajo tudi izjeme, dokazujejo razmere v Liberiji, kjer se je začel drugi krog predsedniških volitev, ki so prve po koncu 14-letne državljanske vojne pred dvema letoma. Za predsedniški položaj pa se potegujeta nekdanji nogometaš George Weah in uradnica Svetovne banke Ellen Johnson Sirleaf. Kako je sicer s stanjem demokratičnega duha v Liberiji, pa opozarja podatek, da je zaradi deževnega vremena napovedana nizka volilna udeležba.
Da se tudi evropskemu gospodarstvu še ne obetajo boljši časi pa pričata podatka, da je evro v primerjavi z ameriškim dolarjem zabeležil rekordno nizko raven v zadnjih dveh letih in da je zveza evropskih industrij in delodajalcev za vsak slučaj znižala napoved gospodarske rasti v tem letu z 2,1 na 1,6 odstotka. Toda tudi ta bi se po mnenju nekaterih ekonomskih analitikov utegnila izkazati za preveč optimistično.
Brez optimističnega duha pa je ostala tudi novinarska srenja v sosednji Italiji. Problem je pravzaprav identičen kot na Slovenskem – z danes začeto 48-urno stavko želijo italijanski novinarji prisiliti delodajalce k obnovitvi splošne kolektivne pogodbe. Italijani bodo tako danes in jutri brez časnikov, jutri in pojutrišnjem pa še brez informativnih vsebin elektronskih medijev in tiskovnih agencij.
Kaj malo pa je bilo moč v domačih državotvornih trobilih večinskega diskurza za izvedeti o protestu društva za kulturo hendikepa ob na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve sprejetem Nacionalnem programu socialnega varstva 2006-2010. Zakaj so se nanj odzvali in kaj pravzaprav zahtevajo, nam je pojasnila predsednica društva YHD, Elena Pečarič.
///////////////////////////////////////////
Da pa smo na Slovenskem vse bolj priča očitnemu izničenju ustavno zapovedane ločitve države in verskih skupnosti, pa so naposled spoznali tudi v opozicijskih Socialnih demokratih. Zakaj se zavzemajo za presojo ustavnosti zakona o policiji in kako pred našimi očmi izginja slovenska laična država, nam je pojasnil vodja njihove poslanske skupine Miran Potrč.
///////////////////////////////////////////
Komentarji
komentiraj >>