... v Franciji avtomobili še vedno gorijo ... ... v Iraku štejejo mrtve in iščejo bivšo Sadamovo desno roko ...
... v Jeruzalemu slovesnosti v Rabinov spomin ...
... Drnovšek spet razpizdil Srbe ...
OFF NAPOVEDNIK
Mestni svetniki v Torontu so se sprli, ker so prejeli povišek, čeprav mnogi sploh niso vedeli, da so ga izglasovali. Mestni svet je predlog zakona, po katerem naj bi 25.000 zaposlenih prejemalo 2,75 odstotka višjo plačo, sprejel septembra. Da pa svetniki ne bi bili prikrajšani, so spretno poskrbeli tudi za svoje riti. Po enem izmed členov naj bi ta zakon veljal tudi za njih.
Svetnik Jenkins sedaj hinavsko meni, da je ta člen "podtaknil" eden od njegovih kolegov, kmalu za tem pa se je predlog izgubil med tisočimi in tisočimi stranmi dokumentov, ki so jih na seji sveta sprejeli. Svetnik Moscoe, ki je ta člen sestavil, pa ima precej drugačno zgodbo: "Za to so vedeli vsi. Zdaj si le želijo oprati roke in se izgovarjajo, da za vse skupaj niso vedeli, saj nočejo priznati, da so si povišek odobrili sami."
"Svetniki, ki poviška nočejo, lahko denar vrnejo," je dodal. V strahu pred jezo ljudstva se je sedaj nekaj svetnikov že opogumilo in vrnilo nepravično prislužen denar.
Poslušate nad hinavščino ne le kanadskih svetnikov nič kaj začudeni OFF program Radia Študent.
OFF PROGRAM
V Franciji avtomobili še vedno veselo gorijo. Največ bencina so porabili v Lyonu in Toulousu, z omenjeno surovino pa niso skoparili tudi v pariških predmestjih. Tako so danes našteli 217 zoglenelih jeklenih lepotcev. Od začetka protestov je bilo požganih okoli 8700 avtomobilov. Povzročena škoda po navedbah zavarovalnic presega 240 milijonov evrov, od tega je samo škoda zaradi požganih avtomobilov dosegla vrednost 20 milijonov evrov.
Z avtomobili pa je povezan tudi kolaž novičk iz okupiranega Iraka. V bližini policijske postaje v zeleni coni Bagdada je v eksploziji avtomobila bombe umrl najmanj en iraški policist, sedem ljudi pa je ranjenih. Ameriška vojska je medtem sporočila, da še vedno ponujajo 10 milijonov zelencev za vsako informacijo, ki bi omočila "aretacijo ali smrt" Ezata Ibrahima al Durija, ki je bil desna roka strmoglavljenega iraškega diktatorja Sadama Huseina. Ameri so se na al Durija spomnili, potem ko je nekdaj vladajoča iraška stranka Baas sporočila, da naj bi al Durija umorili. Po aretaciji Sadama Huseina velja al Duri za enega od glavnih organizatorjev nasilja v Iraku.
V Jeruzalemu bodo potekale uradne slovesnosti ob 10. obletnici umora nekdanjega izraelskega premiera Jicaka Rabina, ki ga je 4. novembra 1995 na mirovnem shodu v Tel Avivu ustrelil judovski desničarski skrajnež Jigal Amir. Da pa slovesnosti ne bi potekale brez napetosti, so poskrbele izraelske varnostne sile, ki so v Nablusu ubile lokalnega vodjo Hamasa Amadža al Hinavija. Prav tako so na vzhodu Gaze ubili enega Palestinca, še tri pa ranile.
Napetosti še kar rastejo med našo ljubo kokoško in Srbijo. Spet je krivec predsednik Drnovšek, ki je ob obisku Kosova, dejal, da je pokrajina dejansko že samostojna. Svetovalec srbskega premiera Vojislava Koštunice Vladeta Janković je dejal, da če je navajanje Drnovškove izjave točno, je to izjemen primer nedržavniškega obnašanja in poskus vsiljevanja rešitve na Kosovu.
Na Drnovškovo izjavo se je odzval tudi srbski predsednik Boris Tadić in pozval tuje državnike, naj se vzdržijo enostranskih ocen o prihodnjem statusu pokrajine. Dejal je, da bi bila neodvisnost Kosova za Srbijo nesprejemljiva rešitev, ki bi bila nevaren pravni precedens. "Dovolj imamo enostranskih zaključkov in ocen s strani nekaj svetovnih politikov. K pogajanjem je treba pristopiti povsem racionalno, umirjeno in odgovorno, z jasnim načrtom in ciljem," je še dodal.
Pogovori o severnkorejskem jedrskem programu so sicer neslavno propadli, je pa Pjongjang predstavil nov, petstopenjski načrt za opustitev svojih jedrskih ambicij. Tako predlagajo, da bodo najprej ustavili vse načrte za kakršnekoli poskuse in pristali, da jedrske tehnologije ne bodo prodajali drugim državam. Severna Koreja bi se nato obvezala, da ne bo več izdelovala novega orožja, sledila bi zamrznitev in preklic jedrskega programa, na koncu pa naj bi država ponovno pristopila k pogodbi o neširjenju jedrskega orožja in prišla pod okrilje Mednarodne agencije za jedrsko energijo.
OFF POROČILO
Po dopoldanski tiskovni konferenci v Kud-u France Prešeren, na kateri so ob Nataši Posel iz domače izpostave organizacije Amnesty Internationala, Aleksandra Todoroviča iz Civilne iniciative izbrisanih aktivistov in Urše Lipovec Čebron iz društva Matafir nasprotovanje nasilni deportaciji leta 1992 iz registra stalnih prebivalcev Slovenije izbrisanega kosovskega Roma Alija Berishe z družino v Nemčijo izrazili še Maurizio Gressi iz Odbora za promocijo in zaščito človekovih pravic z Rima, Roberto Pignoni iz Karaule Mir ter odvetnica Alessandra Bassini iz Genove, je jasno, da bodo v prihodnje lica domačih oblastnikov po evropskih sobanah in hodnikih naposled le zardevala.
Za nelagodje domačih oblastnikov, ki se jim še vedno nikamor ne mudi s popravo krivice sistematičnega kršenja človekovih pravic - posledice leta 1992 administrativno povzročenega izbrisa 18305-ih stalnih prebivalcev Slovenije, katerih edini greh je, da so se rodili v eni od drugih nekdanjih republik ranjke Jugoslavije -, je sicer, kot smo že poročali, že prejšnji petek s tako imenovanim nujnim ukrepom aktivacije vseh podružnic na svetu poskrbela domača izpostava Amnesty Internationala. Apel, namenjen najvišjim nosilcem oblasti v državi, sicer lahko najdete na njihovih spletnih straneh.
Za novo evropsko komponento pa so z vključitvijo za povrnitev vseh pravic nezakonito izbrisanim iz registra stalnih prebivalcev Slovenije poskrbeli italijanski aktivisti, ki delujejo na področju zagotavljanja človekovih pravic. S problematiko izbrisanih so se podrobneje seznanili 22. oktobra v Gradišču ob Soči, kjer je potekala ena od dveh sočasnih vseitalijanskih manifestacij proti Centrom za tujce, ki se je je udeležila tudi skupina izbrisanih in njihovih domačih podpornikov. Prvi konkreten rezultat pa je današnje dogajanje v Evropskem parlamentu v Strasbourgu, kjer pred Komisijo evropskega parlamenta italijanska evroparlamentarca Giusto Catania in Roberto Musacchio predstavljata pisno poročilo o primeru Alija Berisha z družino. Vsebino poročila povzema Nataša Posel iz Amnesty Internationala.
//////////////////////////////////////////////////
Z zadevo Ali Berisha, ki mu z ženo Mahi in štirimi otroci po zaenkrat še nepreklicani odločbi Ministrstva za notranje zadeve v zgodnjih urah petka, 18. novembra, grozi prisilna odstranitev iz Slovenije v Nemčijo, od tam pa na Kosovo, kjer jim resno grozi napad zaradi njihove etnične pripadnosti, pa se tudi v evropskem prostoru odpira širša dimenzija izbrisa, tega administrativnega etničnega čiščenja sveže suverenih slovenskih oblasti. Alessandra Bassini, odvetnica iz Genove, je tako v imenu Združenja odvetnikov in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, že napovedala tudi prve tožbe v imenu izbrisanih na Evropskem sodišču.
Ali Berisha, begunec iz Slovenije, države, v kateri je imel do leta 1992 stalno bivališče, pa je povedal, kaj si pravzaprav v tem trenutku sploh še želi.
/////////////////////////////////////////////////
Več o nezakonitem ravnanju slovenskih oblasti in samem ozadju ter razpletu dogodkov v zadevi Ali Berisha z družino, ki jim grozi prisilna vrnitev v Nemčijo in od tam na Kosovo, pa lahko izveste v nocojšnjem Zeitgeistu ob 20.00-ih.
Vse bolj pa se stopnjuje tudi mobilizacija za velike proteste proti vladnim reformam, ki bodo 26. novembra. V organizaciji galaksije Njetwork bo tako danes ob 19.00-ih v predavalnici št. 1 na Fakulteti za družbene vede potekala javna razprava »Reformirani v enoumje«. Na razpravi o posledicah vladnega paketa gospodarskih reform za ljudi v Republiki Sloveniji se boste lahko pogovarjali s predsednikom svobodnih sindikatov Dušanom Semoličem, s profesorjem Rastkom Močnikom s Filozofske fakultete, z Iztokom Jurančičem, predstavnikom Sindikata novinarjev Slovenije, z ekonomistom Tinetom Stanovnikom z Inštituta za ekonomska raziskovanja ter z Mitjem Svetetom, podiplomskim študentom na Univerzi v Ljubljani.
Komentarji
komentiraj >>