»DELAMO, TOREJ SMO?«

Čeravno novi družbeno-politični sistem že nekaj časa nadomešča prejšnjega, se je v Kokoški širša družbena debata o negativnih aspektih te rošade začela šele pred kratkim. Za uverturo bi lahko proglasili razpravo o nedeljskem delu v trgovinah, vrhunec pa se odvija prav zdaj, ko vse kaže, da vlada resno namerava uveljaviti reforme, ki so jih zmesili pri njenem tozadevnem odboru.

Osrednji namen reform naj bi bilo zvečanje konkurenčnosti našega gospodarstva. Jasno imajo reforme številne nasprotnike. Nekateri so iz stroke in predvsem ne verjamejo v njihovo izvedljivost. Drugi, recimo delavstvo, ki ga zastopajo sindikati, pa se predvsem boji njihovih posledic za lastno blagostanje. Tako stroka kot potencialno prizadeti nasprotniki reform imajo močne argumente. A morda prav vsi streljajo mimo.

Tako bi verjetno menil vsaj razvpiti anarhistični mislec in pisec Bob Black, ki je zdaj že davnega leta 1985 izdal svoj znameniti esej »The Abolition of Work« ali po naše »Ukinitev dela«. Esej temelji na še pet let starejšem govoru, skupaj z ostalimi Blackovimi deli pa predstavlja zgodnje začetke diskurza, ki je danes poznan kot postlevičarski anarhizem.

Black v »Ukinitvi dela« problematizira koncept dela. Pri tem poleg klasičnega izkoriščevalskega kapitalizma še posebej ostro obračuna s celotnim levim ideološkim spektrom, od liberalcev preko marksistov pa do večine anarhističnih gibanj. Vsa našteta gibanja jemljejo delo kot svoj osrednji, samoumevni, takorekoč aksiomatski del. Tako se pravzaprav niti ne razlikujejo od izpričano ljudomrznega kapitalizma. Edina razlika med nasprotujočimi si pogledi tiči zgolj v razhajanjih v razumevanju, kakšno mora biti delo, kako se mora prakticirati in kakšne pravice morajo biti pri tem upoštevane. Black vsem po vrsti očita, da se prav nobeden od naštetih pogledov ne osredotoča na delo kot tako.

Po Blacku je namreč delo samo po sebi izvor človeškega trpljenja. Večina delavcev se podreja režimom, hierarhijam in nadzoru v podjetjih ter opravlja duhamorna dela, ki jih ne mara. Še več. Večina delavcev opravlja dela, ki so takorekoč nepotrebna za osnovno preživetje družbe. Skorajda vsi v zameno za denar prodajamo svoj čas. Smo sredstvo v rokah svojih delodajalcev. S tem da za razliko od recimo jekla ali premoga, kot srhljivo-duhovito opozori Black, za svoje vzdrževanje in pripravljenost na delo, za svojo pot na delo in nazaj ter za okrevanje po delu skrbimo sami.

A kljub vsesplošni delomrznosti vzgojno-izobraževalni in širši družbeni sistemi večini ljudi tako globoko vcepijo vrednoto dela kot edinega načina človekove realizacije, da večina prizadetih dela niti ne razume kot prostovoljnega polovičnega suženjstva. Kar pa v resnici je. Kajti delo, ki človeka ne izpolnjuje, ga pač duhovno ubija. Black se pri tem sklicuje celo na znanega »trgoljubca« in zagovornika delitve dela Adama Smitha, ki je že v svojem delu »Bogastvo narodov« opozarjal na nevarno povezavo med duhamornostjo dela in posledično umsko ubožnostjo delavcev.

Za demontažo kulta dela, ki trpinči človeštvo, Bob Black predlaga nadomestitev dela z igro. Ljudje naj ne bi več delali, ampak bi taiste dejavnosti opravljali zgolj po potrebi in iz lastnega veselja, kadar bi se jim zahotelo in komur bi se zahotelo. Black se v svojih radikalnih, na videz utopičnih in po novodobnem privitimizmu smrdečih izvajanjih, ki pozivajo k vsesplošni igri, sicer utegne marsikomu zdeti zatežen in neresen. A zgolj, če ga razumemo povsem dobesedno.

V nasprotnem primeru pa je osrednje provokativno sporočilo Blackove »Ukinitve dela« še kako aktualno. Zlasti za domače javne debate o obetajočih se reformah. Če se strinjamo z Blackom, vidimo, kje kritiki reform delajo temeljno napako: ne problematizirajo koncepta dela samega, ampak zgolj podrobnosti glede njegovega razumevanja in prakticiranja. A dokler bo ostalo pri tem in se splošno zakoreninjeno pojmovanje dela kot samoumevne nujne prostitucije ne bo preoblikovalo v samoumeven način za uresničevanje slehernikovih kreativnih in drugih duhovnih potencialov, bo delavno ljudstvo bržkone vleklo kratko.

Dvajset let je že od prve izdaje Blackovega eseja. Bomo videli, če bo raji morda kapnilo. Elitam pač ne bo. Ker jim nima za kaj.

-------------------------------------------

V nadaljne branje se priporoča:

http://inspiracy.com/black/ - "The Abolition of Work" in drugi eseji

http://www.zpub.com/notes/black.html - Isto kot zgoraj, a z drugimi dodatnimi eseji

http://www.crimethinc.com/ - post-levičarski anarhistični krožek ex-delavcev CrimethInc

http://www.crimethinc.com/library/english/yourpoli.html - CrimethIncova kritika levičaskih gibanj

http://www.anarchist-studies.org/article/articleview/43/1/1/ - Uvod v post-levičarski anarhizem

Cenjene komentarje na vse skupaj pa lahko prijazni bralec pošlje bodisi na apr@radiostudent.si ali pa klikne spodaj na "komentarji" in se izkašlja na našem forumu.