Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
O tolerantnosti pridigajoči OFF (2802 bralcev)
Sreda, 16. 11. 2005
BlazR



Z netolerantnostjo proti netoleranci! ;)
... Ameri priznali ubijalsko fosforno zabelo Faludže ...

... v Liberiji bodo preverjali rezultate volitev ...

... Peruanci navijajo za izročitev Fudžimorija ...

... Janković ni več prvi mož Najboljšega soseda ...


OFF NAPOVEDNIK

Navada takšnih in drugačnih svetovnih dni, posvečenih temu ali onemu, se je močno razpasla. Četudi naj bi bil namen tega ozaveščanje na splošno precej ignorantske javnosti o perečih družbenih problemih, je vprašanje, če inflacija tovrstnih obeleževanj ne učinkuje ravno nasprotno. No, kakorkoli že, danes obeležujemo svetovni dan tolerantnosti. In ker v vsakem grmu očitno tiči zajec, tudi s sicer hvalevrednim dnevom tolerantnosti vendarle ni vse v redu.

Dan tolerantnosti naj bi promoviral odprtost do drugačnosti in njeno sprejemanje, hkrati pa opozarjal na nevarnosti netolerance. Kar je lepo, a obenem tudi problematično že samo po sebi. Kleč je v samem izrazu »tolerantnost«. Ta namreč v svojem bistvu ne implicira pravega sprejemanja drugačnosti, ampak zgolj aktivno nevmešavanje v slednjo. Povedano po ljudsko: če vam nekdo ni všeč zaradi svojega delovanja ali prepričanj, ga zato, ker ste tolerantni, pač ne boste prebutali. A kljub temu njegovega delovanja in prepričanj še naprej ne boste odobravali.

Če sprejmemo tolerantost kot svojo vrednoto, smo pravzaprav hinavci. S tem namreč zgolj zamenjamo sredstva ideološkega spopada. Namesto po fizičnih posegamo po bolj perfidnih in morda zgolj na videz manj nasilnih sredstvih. Namesto batin posegamo po besedah. Če smo posebej žleht, pa celo po izolaciji »motečih« elementov. Ko potem na koncu le pride do fizičnih obračunavanj, so krivi pač oni, ki so z njimi začeli. Mi jih nismo tepli, samo ignorirali smo jih. Kakorkoli, vojna drugačnih pogledov se pod plaščem tolerantnosti lahko mirno nadaljuje.

Pravi korak k soobstoju drugačnih pogledov zato ni njihovo medsebojno toleriranje. Nak. Nosilci drugačnih pogledov morajo sprevideti, da ima vsak pogled svoje globoke vzroke, ki - kakršnikoli že so - ne morejo biti napačni. Vsak drugačen pogled je kljub navideznemu neskladju z drugimi kot svoja celota koherenten. Ko bo sprejeto to spoznanje, bo prišla na vrsto graditev medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Da en drugačen pogled ne bo uničil drugega drugačnega pogleda.

No, dolga je še pot pred nami. Do takrat pa bodimo vsaj tolerantni.

Poslušate k moralnemu poduku nagnjeni OFF program Radia Študent!



OFF PROGRAM

Potem ko so sprva Ameri trmoglavo trdili, da so njihove okupatorske čete v lanskoletnih spopadih z uporniki v iraški Faludži sporne fosforne granate uporabljale izključno za osvetljevanje ciljev, so se zdaj očitno omehčali. Tako je tiskovni predstavnik Pentagona Barry Vanable le potrdil, da so beli fosfor, ki pri človeku povzroča hude opekline in smrt, uporabljali tudi kot zažigalno orožje. Jasno, po Vanablovih trditvah naj bi fosforna zabela kljub temu spadala v konvencionalni orožarski arzenal in naj zategadelj ne bi bila nezakonita. Poleg tega pa se je še mastno zlagal, da zažigalnega beleža niso aplicirali na civilistih. Šur, v uličnih bojih razprševanje praška slovi kot zelo precizna tehnika.

No, kljub radodarni uporabi nehumanih ubijalskih sredstev pa Združene države Amerike v navezi z lakajskimi oblastmi Velike Britanije pravičniško pozivajo k pojasnitvi novih očitkov o zlorabah zapornikov. Gre za primer, ko so pred dnevi v priporu iraškega notranjega ministrstva našli več kot 170 podhranjenih zapornikov, od katerih so nekateri kazali očitne znake izdatne obdelave s strokovnimi prijemi. Mednarodno preiskavo je zahtevala tudi glavna sunitska stranka. Iraški premier Ibrahim Džafari je sicer že odredil takojšnjo preiskavo, a sunitska stranka dvomi v njeno uspešnost, saj so se podobne dosedanje iraške preiskave izkazale za večinoma jalove. Pri vsem skupaj pa so posebej škandalozne izjave tiskovnega predstavnika State Departmenta Adama Erelija. Ta je mrtvo hladno zatrdil, da Združene države ne izvajajo mučenja, zato ga tudi drugi ne bi smeli. Ja, potem pa že!

Sicer pa je aktualni ameriški poglavar George Bush znan po tem, da je oblast uzurpiral z državnim udarom. Zdaj bo preiskava pokazala, če se morda podoben scenarij ni odvil tudi na zadnjih liberijskih volitvah. Na njih je z 59 odstotki glasov zmagala nekdanja uslužbenka Svetovne banke Ellen Johnson-Sirleaf, kratko pa je potegnil nekdanji nogometni zvezdnik George Weah, ki svojo nasprotnico zdaj obtožuje prevare. Njegovim obtožbam so prisluhnili volilni organi, ki bodo začeli z uradno preiskavo, kljub temu da so tako zahodni kot afriški opazovalci volitve označili za poštene in transparentne. Rezultate preiskave verjetno živčno pričakujeta obe strani, saj se zaradi sumov o prevari že porajajo številni nemiri. Začasne oblasti so zaradi tega celo uradno prepovedale protestne shode. Nemara celo ne povsem neupravičeno, saj kljub pozivom Georga Weaha svojim pristašem, naj ostanejo mirni, nekateri največji gorečneži v primeru zanje neugodnih rezultatov volilne preiskave že napovedujejo upor.

Odločitev čilskega vrhovnega sodišča, da ne izroči nekdanjega perujskega predsednika Alberta Fudžimorija Peruju, je tisoče Perujcev pognala na proteste. Ti zahtevajo, da se njihovemu nekdanjemu predsedniku sodi doma. Čile Fudžimorija noče izročiti, ker je tamkajšnje sodišče ugotovilo, da Fudžimorijeva zapustitev položaja v Čilu ne šteje za večje kriminalno dejanje. Japonskega Perujca so sicer aretirali v Čilu, potem ko je tja priromal iz prostovoljnega izganstva na Japonskem.

V domačem Peruju Fudžimorija bremenijo številnih kaznivih dejanj, a poševnooki gospod vse obtožbe strumno zanika. Ker kljub zavrnitvi po izročitvi zaenkrat še vedno sedi v čilski kehi, bo Peru ponovno vložil zahtevo za njegovo izročitev. Če Fudžimorija naposled le dobijo v kremplje, ga čaka še dolgoletno sedenje na hladu perujskih zaporov.

Čeravno je večjemu delu slovenske javnosti Zoran Janković takorekoč pomenil poosebljenje Najboljšega soseda, je na včerajšnji ustanovni seji nadzornega sveta Mercatorja to funkcijo uradno izgubil. Nadzorniki so ga soglasno in nekrivdno odstavili s funkcije predsednika uprave družbe. Umazane podrobnosti nenavadnega manevra bo seciral OFF-u sledeči N-euro moment, za zdaj pa le nekaj zaprepadenih besed exnajboljšega soseda.

///////////////////////////////////////////

Povejmo le še to, da je skupina Mercator kljub temu, da je bil Janković odstavljen iz ekonomsko-poslovnih razlogov, v prvih devetih mesecih letos ustvarila 8,6 odstotka več kot v istem obdobju lani, čisti dobiček pa se je v primerjalnem obdobju povečal za 116,2 odstotka.

Tik pred zaključkom redakcije pa smo prejeli novico, da je bil pravni zastopnik izbrisanega Alije Beriše in njegove družine Matevž Krivic uspešen s svojo pritožbo na upravnem sodišču. Beriša, ki mu je osemnajstega novembra grozila deportacija v Nemčijo in o čigar primeru smo že veliko poročali tudi na Radiu Študent, bo zaenkrat tako ostal doma. Še zelo svežo je za RŠ zadevo pokomentiral sam Matevž Krivic.

///////////////////////////////////////////

-------------------------------------

Cenjene komentarje zvestega bralstva nestrpno pričakujemo na našem elektronskem naslovu apr@radiostudent.si ali na našem forumu (klikni spodaj na "komentarji"). Havla vam!



Komentarji
komentiraj >>