... protesti delavcev v Avstraliji ... ... protesti kmetov pred vrhom APEC-a v Južni Koreji...
... novi samomorilski napadi v Iraku ...
... šrilanški premier zmagovalec predsedniških volitev ...
NAPOVEDNIK
Rusija je še daleč od demokratičnih načel spoštovanja človekovih pravic. Pravzaprav jih v veliki meri sploh ne upošteva. Aktivisti na področju človekovih pravic so Putina obtožili, da zatira drugače misleče, in pozvali Zahod, naj bolj pritisne na Rusijo. Tako imenovane demokratične dežele pozivajo, naj onemogočijo Rusiji ponoven zdrs v totalitarno preteklost.
Preteklost pa pogrešajo v ruski eksklavi Kaliningradu, ki meji na Litvo in Poljsko. Ponovno bodo obudili trg Vladimirja Iljiča Lenina in očetu revolucije postavili nov spomenik. Za to se je župan glavnega mesta province Kaliningrad odločil, ker 18 odstotkov meščanov še vedno spoštuje Lenina in bi bilo krivično, da bi zapostavili tako pomembno zgodovinsko osebnost.
Borci na področju človekovih pravic krivijo predsednika Vladimirja Putina, bivšega sovjetskega agenta, da izvaja avtoritativno vladavino in krši človekove pravice Čečenov. Zatiranje demokratičnih institucij in neprecendenčni fizični in psihični napadi na odvetnike pa so tako ali tako postali že stalnica.
Stvari pa se še dolgo ne bodo spremenile, če lahko politične stranke svoje delovanje do deprivilegiranih oglašujejo na rasističen način. Nacionalistična stranka Rodina v svojem televizijskem oglasu neposredno diskriminira prišleke s Kavkaza, Azerbajdžana in ostalih predelov bivše Sovjetske zveze. Opisuje jih kot manjvredneže, ki cele dneve samo postopajo in onesnažujejo mesto. Oglas se celo konča z "Očistimo naše mesto teh smeti".
OFF PROGRAM
V Južni Koreji se je začel 13. vrh Skupine za azijsko pacifiško gospodarsko sodelovanje, krajše APEC. Udeležili so se ga voditelji enaindvajsetih držav, med njimi tudi predsedniki ZDA, Kitajske in Rusije.V strogo zavarovanem središču mesta Busan, kjer poteka vrh, pa se je zbralo tudi nekaj tisoč protestnikov. Ker so ti poskušali nasilno prebiti varnostni obroč okoli konferenčnega centra, jih je policija pregnala z vodnimi topovi. Protestniki so večinoma kmetovalci, ki nasprotujejo večjim uvozom tujega riža, saj naj bi to ogrozilo njihovo preživetje. V znak protesta sta se dva kmeta zastrupila s herbicidi, v samomorilnem pismu pa za svojo odločitev obdolžila trg riža.
Nekateri izmed udeležencev vrha APEC-a so Evropsko unijo označili kot oviro na poti napredka in proste trgovine. Unijo so pozvali, naj bo prožna, ko gre za kmetijske subvencije, da bi s tem omogočila nadaljevanje pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Washington pa kritizira Južno Korejo, saj ta namerava umakniti svoje sile iz Iraka.
Več kot pol milijona delavcev pa je pred dnevi protestiralo na več kot tristo demonstracijah po Avstraliji zaradi novega zakona o delavskih razmerjih, ki ga je predlagala Howardova vlada. Zakon omejuje pravice delavcev, sindikat delavcev pa je s protesti dokazal skupno solidarnost pri nasprotovanju predlaganemu zakonu.
Na predsedniških volitvah v Šrilanki je zmagal dosedanji premier Mahinda Rajapakse. Volitev se je udeležilo 75 % volivcev, kar niti ni tako porazno glede na to, da so pripadniki tamilskih tigrov volitve bojkotirali. Rajapakse zagovarja trda pogajanja s tamilskimi tigri, po zmagi pa je že napovedal vzpostavitev miru in večjo demokracijo v državi. Je populist, ki nasprotuje privatizaciji in zagovarja subvencije za kmete.
Tamilski tigri so že opozorili novega predsednika, naj svojega položaja ne izrablja za vojaško okupacijo tamilskega ozemlja. Sicer pa med šrilanško vlado in Gibanjem osvobodilnih tigrov tamilskega Eelama velja krhka prekinitev ognja, ki jo je zmotil današnji napad na mošejo na vzhodu države. Pri tem so bili ubiti štirje ljudje, deset pa jih je bilo ranjenih.
Samomorilski napadi se nadaljujejo v Iraku. V napadih na dve šiitski mošeji severovzhodno od Bagdada je bilo ubitih 35 vernikov, 42 pa ranjenih. Blizu poslopja iraškega notranjega ministrstva in hotela Hamr, kjer bivajo tuji novinarji, pa sta odjeknili dve eksploziji. Pri tem je umrlo osem ljudi, 43 je ranjenih. Tarča napadov naj bi bil le hotel, notranje ministrstvo pa se je najverjetneje znašlo na spisku tudi zaradi domnevnega mučenja in stradanja zapornikov.
Z napadi v kosovski prestolnici pa je zagrozila samooklicana Vojska za neodvisnost Kosova. Zelo verjetno bodo z napadi na ustanove pod nadzorom mednarodnih sil pričeli v sredo, 23. novembra. APR sekcija zato vsa potovanja na to področje močno odsvetuje.
Povabilo k obisku vojaškega zapora Guantanamo na Kubi so zavrnili strokovnjaki Združenih narodov za človekove pravice, saj naj bi jim ameriške oblasti onemogočile pogovore z zaporniki na samem. Američanom se zdi svoboden dostop do priprtih nepotreben, saj naj bi po besedah obrambnega ministra Rumsfelda z njimi odlično ravnali.
Razmere v Franciji pa se vračajo v normalo. V prejšnji noči so požgali manj kot sto avtomobilov. V mestecu Grenoble pa se je slavje ob pokušanju novega vina beaujolais nouveau sprevrglo v nemire, v katerih so ljudje metali kamenje na gasilce, policija pa je odgovorila z uporabo solzilca. Vendar po besedah francoske policije za to niso krivi nemiri v mestih, ampak kvaliteta oziroma nekvaliteta novega vina.
Komentarji
komentiraj >>