Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Afriški ghost program, 19. 11. 2005 (4733 bralcev)
Sobota, 19. 11. 2005
TCLejla



V Afriškem ghostu to soboto, 19. 11. 2005 ali 17. 10. 1426 vedno kot prvikrat Zoran in TC Lejla z rednimi in izrednimi rubrikami in godbo:

I. Afronavajanja (zp, 30'): WOMEX 2005 Melange.
II. Afronovičke (zp, sp 15').
III. Afronovosti (zp, 45'): Afrotransglobal: Thione Seck in Cheikh Lo
IV. Prava misel (tc, 60'): Kontekst Mauricea Mediounia – frankarabska godba.
V. Afrika iz Pariza (tc, 30'): Francija – vzroki revolta izpod peresa Eyouma Nguangueja.
VI. Historična Afrika (zp, 30): Sudan-Jug in »Dinka Malual«
VII: Polnočna Afriška Delta (tc, 30').


IV. AFRIKA IZ PARIZA

Eyoum Ngangue*
FRANCIJA: VZROKI REVOLTA
Avtomobili v plamenih, razbite urbane premičnine, nadlegovani policaji. Tak je povzetek zadnjih tednov dogajanja v francoskih predmestjih. Začelo se je 27. oktobra 2005, ko sta v Clichyju sous Bois umrla dva preganjana mladostnika, ki sta se zatekla v transformatorsko postajo na begu pred policaji. Odziv predmestne mladine je bil toliko bolj eksploziven tudi zato, ker jo je le dva dneva pred tem notranji minister obravnaval kot izmeček in s tem zanetil iskro. Že junija 2005 je Nicolas Sarkozy obljubil, da bo z globinskim curkom očistil La Courneuve, še eno od satelitskih mest Pariza.
Če se je v le nekaj dneh vnela vsa dežela, se je zato, ker so bile že zbrane vse sestavine za implozijo. Čakale so le še na detonator. Izjave Nicolasa Sarkozyja so drevo, ki skriva gozd.
Provokativne izjave francoskega notranjega ministra so lahko zanetile požar zato, ker je revoltirani smodnik že godrnjal. Najprej in predvsem zaradi socialnega položaja v predmestjih. V teh urbanih conah, ki jih evfemistično imenujejo »občutljive četrti«, nezaposlenost med populacijo, staro od 25 do 40 let, pogosto presega 40 odstotkov. V resnici se je vse od konca 60. let, ko so zgradili ta blokovska naselja in vanje stlačili v vsakega na tisoče oseb na obrobju mesta, položaj le iz leta v leto slabšal. Službe so že tako že dolgo redke za mlade, ki izhajajo in subsaharske in magrebske imigracije, ki sestavljajo večino populacije teh urbanih getov. Pogosto z nižjo stopnjo izobrazbe, žrtve facialnega delikta in konzonance priimkov. Dvojni učinek ekonomske krize in prihoda desnice na oblast je obolenje le še poslabšal, zlasti zaradi povečane prisotnosti in vse hujše arogance sil reda v teh naseljih. Ta Francija, ki želi biti na večer športnih zmag »blanche black beur« (bela, črna, arabska; op. p.) pušča v outu na ducate tisočev črncev in Magrebčanov, ki nimajo te sreče, da bi znali driblati žogo in hitro teči. Zato ko vidimo sestavo francoske nogometne ekipe (skoraj povsem črno in magrebsko) in sestavo francoske vlade (povsem belo razen Azouza Begaga in Mekachere Hamlaouija), spoznamo, da Francija deluje v dveh prestavah.
Če ostanemo pri demografski strukturi revnih četrti, ki so se vnele, lahko razberemo druge motive nezadovoljstva adolescentov, ki so se zatekli k vandalizmu. V resnici je večina teh prebivalcev od rojstva Francozov, pogosto imajo le starše, ki so po izvoru ali narodnosti tujci, povečini iz Severne in subsaharske Afrike ter Turčije. Francoski medijski in politični diskurz torej ne zna ločevati med populacijami pravih priseljencev in Francozov, ki izhajajo iz priseljenstva v drugi ali tretji generaciji ter celo še iz kolonij; kadar so temnejše polti ali imajo arabska imena, govori o vseh hkrati kot o tujcih. To posploševanje se dobro drži predvsem zato, ker se Francija še vedno le s težavo spominja svoje suženjelastniške in kolonialne preteklosti. Tako je dežela človekovih pravic, čeprav je več sto tisoč njenih državljanov potomcev ljudi, ki so utrpeli agonijo trgovine s črnimi sužnji, šele maja 2001 spoznala zasužnjevanje kot zločin proti človeštvu. Pripravljena ni biti niti najmanj hvaležna, še manj se želi opravičiti. Nasprotno, še dandanes se oklepa daljnih otokov in ozemelj, kjer so sanje o neodvisnosti še vedno tabu tema.
Glede kolonizacije je treba opomniti, da je Francija šele junija 1999 pristala na izraz vojna kot oznako boja Alžircev za neodvisnost leta 1962. Žal tudi v tej točki ne upošteva možnosti sprave s tem narodom, še več, neki zakon, razglašen 25. februarja 2005, določa v četrtem členu, da »šolski programi še zlasti prepoznavajo pozitivno vlogo francoske prisotnosti v deželah onkraj morja in še posebej v Severni Afriki«.
Ti mladi, ki izhajajo iz imigracije, so se torej znašli ukleščeni med dvoje kultur, dvoje civilizacij, ki se nočeta najti in polizati pretekle rane. Četudi Francozi, so obremenjeni z odnosi med domovinami prednikov in lastno domovino, toliko bolj, ker se Francija, ki se noče soočiti s svojo kolonialno preteklostjo, še kar naprej obnaša do državljanov, ki so potomci priseljencev, enako, kot je upravljala v kolonialnih časih, torej z delitvijo na domorodce in razvite.
Toda četudi frustracija izhaja iz zgodovinske sfere, moramo opomniti, da bi tudi v sferi veroizpovedi dvoje dogodkov iz leta 2004 moglo povečati bes mladih iz predmestij:
Izgon Abdelkadra Bouziana, imama iz Venissieuxja, s francoskih ozemelj, zaradi tega, ker je v nekem intervjuju trdil, da naj bi Islam avtoriziral telesno kazen za prešuštnice. Vse skupaj bi bilo preprosto, če ne bi imel imam 10 otrok, ki so vsi Francozi. In druga stvar: sprejetje zakona o prepovedi nošenja znamenj veroizpovedi v šolah iz marca 2004. Debate pred uvedbo zakona niso dale možnosti mladim francoskim muslimanom, da bi se izjavili o tem vprašanju. Ne v medijih, kjer tako ali tako niso zastopani skoraj nikoli in nikjer, ne v parlamentu, kjer sploh ni poslancev te veroizpovedi.
Poleg tega način, na katerega francoski mediji obravnavajo Islam na splošno in v njegovi domnevni povezavi z mednarodnim terorizmom, spravlja muslimane v občutek stigmatizacije, ki povzroča zapiranje vase.
Današnja eksplozija torej izvira iz nakopičenega socialnega, zgodovinskega in verskega nezadovoljstva v jedru francoske družbe. Mladi skušajo uničiti simbole družbenega uspeha, iz katerega se čutijo izključeni. Uničujejo to, kar v njihovem pogledu pomeni administracijo, ki je odgovorna za blokiranje družbenega vzpona.
Podobe gorečih stavb in hotelov, v katerih živijo ljudje temnejše polti, ter tudi način, kako družba obravnava segmente populacije brez dokumentov in druge ilegalce, le še prispevajo k marginalizaciji, ki jo občutijo Francozi tujega rodu. Marsikateri med njimi ima bližnje sorodnike, ki živijo v Franciji brez dovoljenja za bivanje.
Toda Francija bi se morala prav tako lotiti izkoreninjenja zla, ki razlaga njene pozicije: residualnega rasizma, ki so ga pokazali glasovi tako rekoč vsakega petega volivca na predsedniških volitvah leta 2002. Tudi pri tem kažejo Francozi znake amnezije in pozabljajo, da je skrajne desnice za približno 20 odstotkov francoske populacije, godne za volitve. Ko kaže s prstom na tujce v problemu, ki je v resnici francosko-francoski (tujcev je manj kot 5 odstotkov zaslišanih puntarjev), se Nicolas Sarkozy igra z dvoreznim mečem ksenofobije. Kaže, da je Francija pozabila tudi na svojo kolaboracionistično preteklost v nacističnem režimu. Težnja, da bi vse tegobe Francije naprtili na ramena tujcev, je metoda, ki je zelo blizu fašizmu iz prve polovice preteklega stoletja.
Vlada se je v ukrepih, ki naj bi prinesli mir v občutljive četrti, zatekla k javni sili in nekaj obljubam. Ta arzenal ukrepov bo nedvomno zmanjšal bilanco požigov in zvišal aretacije mladih. Toda korenine zla bodo ostale, če se ne bodo oblasti resnično potrudile za odpravo facialnega delikta. In če se Država ne bo lotila reševanja težav, ki jih ima ta dežela s svojo preteklostjo, bodo beli Francozi le težko doumeli, da so temnejši Francozi enakopravni.

*Eyoum Nguangue je kamerunski politični novinar, ki živi v Parizu; ukvarja se predvsem s francosko politiko vmešavanja v afriške zadeve in z interesnimi boji, ki potekajo v Afriki, ter tudi s svetovno problematiko azilantov, priseljencev, ilegalcev in drugih Drugih v sodobnih metropolah prvega sveta.




AFRIŠKI GHOST PROGRAM sobota, 19. 11. 2005


I. AFRONAVAJANJA: WOMEX05 Melange No.1
0. Trak - avizo AGP
1. CD bb –1 The Womeximizer 2005: Shantel – Ya Rayah/ Balkan Mix (A.Amrani) 4.06
2. CD isti –7 The W.2005: Les Boukakes – Seur feur (B.Mokhtar/oni) 4.26
3. CD-R bb –5 Konono No.1 - Paradiso (oni) 7.00
4. CD bb –10 The Womeximizer 2005: Cherifa – Isul isul umarg nsh awadigi (trad.) 3.39
5. CD isti -9 The W.2005: Maurice El Medioni – Ah! Qu'est ce que tu as change (on) 4.16
6. CD isti –8 The W.2005: The Chehade Brothers – Sitty (oni) 3.23
7. CD isti –6 The W.2005: Mariem Hassan – La tumchu anni (ona/B.Salama/B.Hassan) 4.46
8. CD isti –11 The W.2005: Julien Jacob feat. Rachid Taha – Yacob (on) 3.14
9. CD bb –5 The Womeximizer 2005/Focus: Bi Kidude & Taarab All Stars – Pakistani (trad.) 4.56

II. AFRONOVOSTI: Afronovičke + Afrotransglobal: Cheikh Lo in Thione Seck
x. Afronovičke (20.40 – 21.00; v celoti posneto – zp!)
0. reklama/napovednik za AGP!
1. CD bb –I/8 French Essentials III: Salif Keita feat. Buju Banton – Ladji (onadva) 3.59
2. CD-R bb –1 Kora Jazz Trio – Tabou (A.Diabate) 6.23
3. CD bb –II/12 French Essentials III: Souad Massi – Ilham (ona) 3.49
4. CD-R bb –1 Kora Jazz Trio – Tabou (A.Diabate) 6.23
5. CD bb –I/14 French Essentials III: Tcheka – Djan Kre Bejabu (on) 5.15

xx. Afrotransglobal: Cheikh Lo in Thione Seck
(21.00 – 20.40; besedilo posneto, glasba v živo - zp!)
1. CD bb –1 Amadou & Mariam – M'bife (M.Doumbia/Manu Chao) 2.12
2. CD bb –2 Cheik Lo – Lamp fall (on) 4.32
3. CD isti –5 CL – Senegal – Brasil (on) 4.24
4. CD isti –10 CL – Bamba mo woor (on) 3.48
5. CD bb –1 Thione Seck - Siiw (on) 4.45
6. CD isti –4 TS feat. Rehab – Woyatina (on) 5.37
7. CD isti –8 TS feat. Bombay Jayshri – Assalo (on) 5.26
8. CD bb –12 Amadou & Mariam – Taxi Bamako (Manu Chao) 3.45
III. DO THE RAI THINK: MEDIOUNIJEV KONTEKST 21.30-22.30
0. t AGP ef 3(?) AVIZZO RAI
1. cd GHARNATI kom 1 SANA 1: MSADDAR – orkester ahmada piruja 13.27
2. cd ASHKELON kom 3+4 BIN EL BARAH OUL YOUM – emil zrihan 7.37
3. lp TRESORS B/1 YA OCHAQ EZZINE – reinette l'oranaise ?.??
4. cd PIANO kom 2 TOUCHI EL KAMAL – mustapha skandrani 4.16
5. cd ALGER kom 8 JE CHANTERAI TJS MO – lili boniche 8.29
6. cd ALGER kom 9 OOMRI COMBIEN JE T'AIME – lili boniche 5.44
7. cd CAFE O kom 9 AHLAN UASSAHLAN - maurice le medioni 6.02
8. cd FEMMES kom 3 MA GUITARE ET MON PAYS – line monty 7.00

IV. AFRIKA IZ PARIZA
0. t AGP ef 1 NAPOVED VEČERA
1. cd RHORHO kom 2 RHORHOMANIE – carte de sejour 4.10
2. cd RHORHO kom 6 DESOLE – carte de sejour 3.42
3. cd RAMSA kom 7 DOUCE FRANCE – carte de sejour 3.37
4. cd LIVE kom 10 VOILA VOILA – rachid taha 7.47
5. cd TEKITOI kom 14 AHORA AHORA – rachid taha 5.59


V. HISTORIČNA AFRIKA: Sudan-Jug in »Dinka Malual«
0. Trak - avizo AGP: (v živo!)
CD-R bb –1+19 Dinka Malual – Wunda, wunda! (trad.) 0.46
- Dinka Anthem (trad.) 1.25
CD isti –4+2+3 DM – Dinka Anthem (trad.) 0.36
- A Prophecy (Mayen Deng Akoon) 2.25
- Dinka Anthem (trad.) 2.39
CD isti –5+6+7 DM – Who will remain in our land? (M.D.Akoon) 0.44
- I Remember My Bull (trad.) 2.39
- Song of Longing for My Bull (M.D.Akoon) 2.32
CD isti –15+16+18 DM – Introduction (trad.) 1.14
- Warning Song od Danger (M.D.Akoon) 2.51
- Song of Faith (M.D.Akoon) 2.41
CD isti –13+14+20 DM – Introduction (trad.) 0.56
- Song of Thanks to Ethiopia (M.D.Akoon) 3.45
- Amazing Grace (J.Newton) 1.31

VI. POLNOČNA AFRIŠKA DELTA
0. t AGP ef 1 NAPOVED VEČERA
1. cd TRO498 kom 1 PAQUITA – african fiesta 4.24
2. cd TRO1297 kom 9 ZOUKE ZOUKE – empire bakuba 4.52
3. cd TROOKT97 kom 9 BIDJONG BIMANE – sally nyolo 4.58
4. cd APR97 kom 13 KOULER MALOYA – leila negrau 3.44
5. cd SEP kom 9 PASSAGE AT DUSK – geoffrey oryema 5.24
6. cd TRO197 kom 7 FEEL IRIE – lucky dube 5.58


Z. Pistotnik in TC Lejla


Komentarji
komentiraj >>