Četrtek, 24. 11. 2005
BIGor
Dobri koncertni znanci! Imeli smo veliko srečo videti Gogol Bordello že dvakrat. Spomladi in pozimi leta 2002 so nastopili pri nas, in to v času, ko so utrjevali svoj ugled na njujorški gostilniško-barovski sceni in v preskoku oceana prebijali tudi evropsko ledino. Ko danes beremo in poslušamo o krizi klubske scene v New Yorku, se v primeru Gogol Bordello srečujemo z iznajdljivim odgovorom na razpad te infrastrukturne mreže. Gogol Bordello so se kot skupina, kot gostujoči glasbeniki ali zgolj kot didžeji v začetku svoje kariere, konec 90. let in v začetku tega desetletja, spustili v osvajanje balkanskih in slovanskih gostiln in restavracij po New Yorku. S to izkušnjo, h kateri se še vedno veselo vračajo, so v stiku z imigrantskimi kulturami, ki jih ta multietnična skupina pooseblja, postali eno zloglasnejših imen "novega mesta". S srčnim utripom brez nostalgičnega pokašljevanja nam iz Amerike prinašajo punkovsko neotesanost, ki je nevarno zlita z nabritim tutti-frutti kazačokom na peto potenco in burkaštvom romske, balkanske, slovanske glasbe... (v celoti...)
RADIO ŠTUDENT četrtek, 24.11.2005
TOLPA BUMOV ob 19.00
GOGOL BORDELLO - Gypsy Punk: Underdog World Strike (Side One Dummy, 2005)
*Dobri koncertni znanci! Imeli smo veliko srečo videti Gogol Bordello že dvakrat. Spomladi in pozimi leta 2002 so nastopili pri nas, in to v času, ko so utrjevali svoj ugled na njujorški gostilniško-barovski sceni in v preskoku oceana prebijali tudi evropsko ledino. Ko danes beremo in poslušamo o krizi klubske scene v New Yorku, se v primeru Gogol Bordello srečujemo z iznajdljivim odgovorom na razpad te infrastrukturne mreže. Gogol Bordello so se kot skupina, kot gostujoči glasbeniki ali zgolj kot didžeji v začetku svoje kariere, konec 90. let in v začetku tega desetletja, spustili v osvajanje balkanskih in slovanskih gostiln in restavracij po New Yorku. S to izkušnjo, h kateri se še vedno veselo vračajo, so v stiku z imigrantskimi kulturami, ki jih ta multietnična skupina pooseblja, postali eno zloglasnejših imen "novega mesta". S srčnim utripom brez nostalgičnega pokašljevanja nam iz Amerike prinašajo punkovsko neotesanost, ki je nevarno zlita z nabritim tutti-frutti kazačokom na peto potenco in burkaštvom romske, balkanske, slovanske glasbe.
Jedro Gogol Bordello sestavljajo v New Yorku živeči imigranti iz Ukrajíne, Rusije in Izraela na čelu s frontmanom brez konkurence Jevgenijem Hutzom, ki je z glasbeno zlitino razvil tudi jeklen besednjak, imenovan Hutzoviniana, poln neologizmov in križancev angleških, ukrajínskih, ruskih, romanskih besed. Po prvencu »Voi-La Intruder« [vuala intruder] iz leta 1999 in drugem »Multi-Kontra-Culti vs. Irony« iz leta 2002 smo letos dočakali njihov tretji album »Gypsy Punk: Underdog World Strike«. Njegova napoved je prišla na dan v prvi polovici letošnjega leta s posebnim EP-jem East Infection, z izbranimi posnetki iz zadnjega obdobja, obdobja med leti 2003 in 2005. Na njem izstopata dve skladbi, obdelava Manu Chaa Mala Vida in Copycat, ki sta bili posneti konec lanskega leta v čikaškem studiu Electrical. To je bil začetek dela s Stevom Albinijem, s katerim je tudi nastal skoraj cel tretji album.
Gogol Bordello so preverjena koncertna atrakcija. Z neomajanim nastopanjem in burkaštvom brez primere so prebili podzemne zidove in se prebili iz klubske anonimnosti na večje podije, med katerimi ne gre spregledati njihovega nastopanja na letošnji Warped turneji po Združenih državah. Njihova pot spominja na pot irskih Pogues, francoskih imigrantov Les Negresses Vertes, španskega državljana sveta Manu Chao, saj podobno kot našteti emocionalno, nabrito ter tudi ozaveščeno in angažirano zlivajo skupaj punkoidnost in folkoidnost ter ne skrivajo svoje krvi. Kot v Ameriki živeči imigranti so brez zavor zamešali svoj koktejl, ki mu pravijo gypsy punk. Na plano so privlekli ciganizacijo globalizacije in se znašli v dokaj kontradiktornem položaju - iz Amerike vračajo vzhodnoevropsko kri in kot takšni so izvrsten zahodni izvozni artikel globalizacije - če nas že domači ne prepričajo, potem nas bodo pa ameriški imigranti, kajne?! Vendar pa se Gogol Bordello s tem ne obremenjujejo, ampak raje predano sledijo svojemu navdihu in kot moderni cigani mešajo vročekrvnost glasb.
Z novim, tretjim albumom »Gypsy Punk: Underdog World Strike« zaključujejo zadnje triletno obdobje in nadgrajujejo lansko dokaj ponesrečeno sodelovanje s Tamirjem Muskatom na albumu J.U.F oziroma Jewish-Ukrainian Freundschaft. Na njem ni šlo zgolj za židovsko-ukrajínsko prijateljstvo, ampak tudi za neposredno vključevanje dubovskega eksperimentiranja ter reggaeja in hiphopovsko začinjenih motivov. Vse to se pozna tudi na novem albumu. Z dolžino ni dosegel popolne prepričljivosti studijskega izdelka. Hoteli so preveč! Skupini je pisano na kožo rajanje po koncertnem odru, ne pa studijsko delo, zato je njihov najnovejši multi-kulti miks na trenutke razvlečen, čeprav je zaznati širitev obzorij. V že prepoznaven slovansko-ciganski punk so vpletali reggae in tudi latinske in arabske motive, ki so podkrepljeni s še bolj bogato hutzoviniano, kot smo je bili vajeni doslej. Miš-maš Gogol Bordello je živa izkušnja, treba jih je doživeti v živo, neposredno, plošča kot taka pa je le posredna informacija o vztrajnosti tega glasbenega konglomerata. Zato držimo pesti, da nam bo tudi letos usojeno videti to skupino pri nas in da nam ne bo treba za potešitev žeje po njenem ostrem koktejlu vzeti poti pod noge v smeri Gradca, kjer bodo nastopili v soboto, 17. decembra, oziroma Muenchna, kjer bodo v četrtek, 22. decembra, zaključili letošnjo evropsko turnejo.
BIGor
Komentarji
komentiraj >>