Sreda, 7. 12. 2005
BIGor
New Pornographers se giblje po robovih izpovednega pop-rocka in nam na dlani prinaša strukturno močne in stilistično zelo bogate skladbe, v katerih se prepletajo številni elementi, ki nikakor ne puščajo vtis zdolgočasenega ekleticizma. Nasprotno, vključevanje s tex-mexom ali z afro-popom nadelanih napevov v pop strukturo jim daje potencial nepredvidljivega. Podobno velja za lahkotne folk napeve, ki pogostokrat trčijo ob izrazite indie-pop elemente in še dodatneje širijo glasbeno izpovednost New Pornographers, ki jih brez težav uvrstimo med nadaljevalce pop undergrounda... (v celoti...)
RADIO ŠTUDENT sreda, 7. 12. 2005
TOLPA BUMOV ob 19.00
NEW PORNOGRAPHERS − Twin Cinema (Matador, 2005)
*Dimenzije glasbenega biznisa so nepojmljive in tisti, ki trdijo, da jim je vse jasno, kaj se dogaja, kaj je "in" in kaj prihaja in sledi, prej sanjajo, da imajo vse v mezincu, kot pa govorijo iz srca. Medtem, ko nas pitajo s takšnimi in drugačnimi zvezdniki in vzhajajočimi upi, na katere že jutri pozabimo, spregledajo glasbenike, ki delajo, živijo ali celo životarijo v zajedljivem kolesju glasbene industrije in so v njem iz golih glasbenih in kreativnih nagibov. Prav takšne ustvarjalce najdemo pod klobukom vancouverske super-skupine New Pornographers, ki se je v zadnjih letih prebila v ospredje zanimivejših imen neodvisne pop produkcije zadnjih let.
Njihov prvenec Mass Romantic iz leta 2000 je po atraktivnosti in pomembnosti nemogoče primerjati s Surfer Rose skupine Pixies, vendar pa si je hitro priboril takšne laskave primerjave. Zanj so se le leto kasneje začele potegovati številne založbe na vsakoletnem glasbenem sejmu South by Southwest in posel je s skupino sklenila založba Matador, ki je le leto kasneje reizdala omenjeni prvenec kot napoved drugega albuma, Electric Version. Ta je izšel leta 2003 in z njim je skupina še prepričljiveje stopila na pota skladanja sladkih všečnih pesmi, ki so jih nadgradili z letošnjim novim albumom, Twin Cinema. Zanj lahko že takoj rečemo, da je najzrelejši dolgometražec tega šestčlanskega kolektiva doslej. Ne le da je zaobjel dosedanja dva, nadkrilil ju je.
Oceno tretjega albuma moramo začeti z navedbo podatkov o tej kanadski super-skupini, ki jo je v drugi polovici 90. let zbral idejni pobudnik Carl Newman iz zasedbe Zumpano. K sodelovanju je privabil aktivne glasbenike in glasbenice iz Vancouverja: Dana Bejarja iz Destroyer, basista Johna Collinsa iz Superconductor in Thee Evaporators, bobnarja Kurta Dahleja iz Limblifter, filmskega ustvarjalca in striparja za sintetizatorjem Blainea Thurierja ter še kitarista Todda Fanceyja in gostujoče pevke Neko Case, Kathryn Calder in Noro O'Connor. Tako je nastal vancouverski kolektiv, ki po zasedbi spominja na številne zgodovinske super-skupine.
New Pornographers se giblje po robovih izpovednega pop-rocka in nam na dlani prinaša strukturno močne in stilistično zelo bogate skladbe, v katerih se prepletajo številni elementi, ki nikakor ne puščajo vtis zdolgočasenega ekleticizma. Nasprotno, vključevanje s tex-mexom ali z afro-popom nadelanih napevov v pop strukturo jim daje potencial nepredvidljivega. Podobno velja za lahkotne folk napeve, ki pogostokrat trčijo ob izrazite indie-pop elemente in še dodatneje širijo glasbeno izpovednost New Pornographers, ki jih brez težav uvrstimo med nadaljevalce pop undergrounda. Vešče in z lahkoto zlivajo skupaj številne elemente, ki dajejo njihovi glasbi živopisni naboj. Nikoli agresivni, zato pa vedno melodični in s spevnostjo zastrupljivi nam brez pretenzij posredujejo pesmi, ki niso blizu le lahkotnosti Beatles, ampak tudi radoživosti Beach Boys oziroma njihovemu danes osrednjemu aktivnemu liku Brianu Wilsonu, ter se približajo tako Monkees kot Stereolab. Milozvočje New Pornographers odlikuje ne le večglasno ubrano petje, ampak tudi zelo raznolik in bogat zvočni mozaik, podkovan z instrumentalno razgibanim valovanjem iz skladbe v skladbo. Z albumom Twin Cinema so se New Pornographers otresli zadržanosti, zamenjali so jo z drznim prepletanjem, ki nas boža po ušesih s svojo ubranostjo. New Pornographers boste težko slišali na komercialno naravnanih radijskih postajah, čeprav bi s svojo formo sodili prav tja in nikamor drugam. Roni Sarig v knjigi Tajna zgodovina rocka ugotovlja, da je za vse ustvarjalce pop undergrounda značilno, da so Pop z veliko začetnico in da niso popularni v Združenih državah Amerike oziroma, če izjavo nekoliko posodobimo, niso popularni v globalnem svetu − to velja tudi v primeru New Pornographers in njihovega novega, tretjega albuma Twin Cinema, ki pa ima vse atribute za to.
BIGor
Komentarji
komentiraj >>