Bili smo otroci, ko smo z očmi požirali njegove stripe. Tisti, ki so bili priče prvim izdajam v takratni Tedenski tribuni, so danes že skoraj v pokoju. V minulih dneh je njihov avtor, Miki Muster, dopolnil častitljivih osemdeset let.
Bili smo otroci, ko smo z očmi požirali njegove stripe. Tisti, ki so bili priče prvim izdajam v takratni Tedenski tribuni, so danes že skoraj v pokoju. V minulih dneh je njihov avtor, Miki Muster, dopolnil častitljivih osemdeset let.
Ob tej priložnosti, ali pač v smislu aktulanih viharjev v našem medijskem prostoru, so se v časopisni hiši Delo odločili, da dajo v ponatis večino njegovih stripov, ki se tičejo dogodivščin Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, deklice Lupinice, medvedka Neewe in čebelice Maje. Na to nas že več kot mesec opozarjajo razni oglasi, v prostorih Pošte na Čopovi ulici pa so se dvaindvajsetega novembra odločili pospremit njegov jubilej z odprtjem razstave, ki skuša predstaviti širši obseg njegovih del. Zelo lepo pripravljena razstava stoji na pokriti dvoriščni strani objekta. Prostor, urejen po načrtih arhitekte Matije Suhadolca, ustvarja zanimiv ambient, saj več nadstropni prostor s stekleno streho obkroža prisotnost zaposlenih v podjetju. To daje prostoru dinamiko, ki jo težko dosega katerikoli drug arhitekturni učinek.
Prve objave Mustrovih del segajo v leto dvainpetdeset. Takrat so v Petkovi panorami in Poletovih podobah in povestih začeli izhajati serijali Zvitorepčevih prigod in Jakca z Ali Ago. Tisti čas je Zvitorepec še soliral. Trdonja ter še redkeje Lakotnik sta se pojavljala le kot bežna znanca. Deset let je trajalo, da je skozi Tedensko tribuno razvil koncept skupnih dogodivščin. V tem času je razvil vse tri like v enakovredne, poudaril je njihovo značajskost, ki je bila oprta na živalsko podobo lisice pri Zvitorepcu, volka pri Lakotniku in želve pri Trdonji. Stripe je risal do začetka sedemdesetih. Torej petnajstletni opus ustvarjanja, ki po petintridesetih letih doživlja že vsaj tretjo reinkarnacijo.
Mustrovo ilustracijo lahko prepoznamo ne glede na lik ali medij v katerem živi. Kar Mustru daje posebno kvaliteto, je linija usmerjena na formo. Ta je mehka in igriva. Ploskve, ki jih zaokrožuje z linjo so skladne, navkljub bolj grobemu senčenju. Prav tako lahko sledimo elementu razpada linije. To je z avtorjeve strani določen stik z nedoločnim. Muster je derviš, ki se igra z našo domišljijo. Zanimivo je, kako disciplinirano vztraja pri enotnem detajlu risbe, ne glede na to, ali je lik risan od daleč ali od blizu. To daje risbam, ki si v stripu sledijo ena za drugo, posebno pestrost, saj so glede na izsek lahko goste ali razdrobljene ali pa povsem čiste in enostavne. Pozornost velja tudi okolju, v katerm se strip odvija. Ta okolja lahko primerjamo zlasti zato, ker Muster teži k odklonu iz realnega v paralelni svet. Muster zna prenesti vzdušje srednjeveškega mračnjaštva, soj sveče, pa bleščeč marmor, militanto direktnost in ostro svetlobo nad starim Rimom. Muster zna risati s temo vesolja, nepreglednostjo džungle ali razdrobljenostjo kanjona divjega zahoda.
Ob izbranih straneh njegovih stripov si lahko na razstavi ogledamo še vrsto animiranih filmov. En sklop predstavljajo daljše animirane zgodbe za slovensko občinstvo kot sta Zimska zgodba in puščica. Pri drugem gre za fenomen Modrillo, nosatega gospoda v dolgi vrsti enominutnih risank, namenjenih zrelemu gledalcu, narejenih za nemški trg. Tretji sklop so oglasi. Predstavljena je ideja Cik-caka, indijanček Viki za kakavov kremni namaz, osvajalci in graščak z znanimi besedami:”Ne bo vam uspelo…”, operna pevka z visokim glasom v zvezi z bonboni. Predstavljene so bile tudi pred nekaj leti izdane znamke trojice pustolovcev, pa tudi vrsta karikatur, objavljenih v časniku Mag.
Ob teh reklamah, ki se v času agresije vedno novih proizvodov, zdijo pozabljene, a tako žive, ko jih ponovno vidiš, se zbudi topla nostalgija, ki se postavi v misel, da je prav in lepo, če stvari trajajo, da jih imamo pogum oživljat. Zato. Še na mnoga leta, čeprav ste že skoraj nesmrtni in vedno mladi, Mustrovi junaki.
Pripravil Peter Karba.