OFF NAPOVEDNIK

V temačnem svetu takšnih in drugačnih seksualnih fetišev si majčken kotiček lasti specifična podzvrst nogoljubja, tako imenovani »peštalni« fetiš. Njegove častilce neizmerno rajca opazovanje pretežno ženskih nožic, ki prizadevno pod seboj do smrti tlačijo žabe, miške, žužke in podobna drobna bitjeca. No, ljudje s tovrstnimi nagnjenji imajo že tako težave z zadovoljevanjem svojih nagonov, a vsaj mnogi ameriški ljubitelji peštanja imajo na današnji dan najbrž še posebej žalostne spomine.

Točno šest let je minilo, kar je tedanji ameriški predsednik, ljubitelj cigar in utemeljitelj felacije na najvišjem državnem nivoju Bill Clinton z dekretom izobčil tako imenovane »peštalne video posnetke«. Da ne bo pomote. Tovrstni posnetki ne temeljijo na specialnih efektih, kjer bi pod dekliškimi petami izdihovale virtualne živalce, temveč gre v večini primerov za pravi živalski snuff. Bolj softcorski peštalni entuziasti sicer živim bitjem prizanašajo in jih zadovolji že mečkanje mehkih igračk ali določenih prehrambenih proizvodov, kot so razne tortice in podobno.

Peštanjeljubci ponavadi fantazirajo o tem, kako so peštani oziroma kako so predmet peštanja. Moški osebki z dotičnim fetišem si radi predstavljajo, kako drobceni trepetajo pod ženskimi stopali ali pa kako jih normalno velike teptajo ženske velikanke. Koprnenje je podobno kot pri tako imenovani vorarefiliji oziroma fagofiliji, le da namesto zaužitja naslado povzroča teptanje. Ker gre pri tovrstnem početju za nemočno prepuščanje krutemu peštalcu ali peštalki, je omenjeni fetiš močno v sorodu z mnogo bolj znanim sadomazohizmom. Tega pa poznamo tudi pri nas. Le da se ob njegovi omembi v zadregi večinoma le bebasto hihitamo.

Poslušate speštani OFF program Radia Študent!



OFF PROGRAM

Aretacija najbolj iskanega hrvaškega obtoženca za vojne zločine Anteja Gotovine je očitno spodbudno delovala tudi na srbske oblasti. Te se vsaj do zdaj niso vidno pretegnile z lovom na njihova dva kapitalna vojna lopova Ratka Mladića in Radovana Karađića. Zdaj pa je vodja policije Republike Srbske Dragomir Andan obelodanil, da je notranje ministrstvo Republike Srbske menda doseglo znatne premike pri zategovanju zanke okrog omenjenih dveh nepridipravov. Po policistovih navedbah naj bi si vsakodnevno izmenjevali tozadevne podatke s srbskim notranjim ministrstvom. Tudi Andan priznava, da je aretacija Gotovine Srbe zdaj potisnila v težji in mučnejši položaj. Kar je bržčas res, saj je zdaj manj možnosti za izgovarjanje na druge.

Karađić in Mladič si nedvomno zaslužita obilo premisleka na hladnem, je pa precej bolj vprašljivo, koliko je tovrstna kazen upravičena za ujetnike, ki jih pridržuje ameriška obveščevalna služba CIA. Zadnje tedne so veliko razburjenja povzročile domneve o evropskih izpostavah CII-nih zaporov. Po zadnjih navedbah predstavnika organizacije za človekove pravice Human Rights Watch Marca Garlasca naj bi do Američanov bili najbolj servilni na Poljskem, kjer naj bi bila dva najpomembnejša CII-na evropska zapora. Garlasco je sicer potožil, da so njegovi organizaciji preiskavo zamočili mediji. Tako je CIA zaradi objave članka v Washington Postu še pred njenim koncem vse zapornike s Poljske premestila v Severno Afriko in s tem zabrisala vse sledi.

V zvezi s protiteroristično gonjo povejmo, da so španske oblasti poleg aretacije Gotovine zabeležile še uspešno aretacijo sedmih osebkov, ki jih sumijo financiranja terorističnih lumparij. Konkretno naj bi šlo za financiranje organizacije Salafistična skupina za klic in boj. Identiteta osumljenih je zankrat še tajna, španske oblasti pa ne izključujejo možnosti novih pogromov na domnevne teroriste.

Med krivci za nezaslišano ameriško ravnanje s terorizma osumljenimi osebki je nedvomno tudi aktualni ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld. V njegovi domovini zadnje dni krožijo novice, da gospod namerava zapustiti administracijo. Kot morebitni naslednik se največ omenja demokratski senator iz Connecticuta (izg. k'netik'ta) in podpredsedniški kandidat leta 2000 Joseph Lieberman. Rummy je Liebermana včeraj gostil na zajtrku, a je zanikal, da bi šlo za pogovore o nasledstvu. Liebermana imajo, kljub demokratskemu pedigreju, republikanci zelo radi. V nasprotju s svojo stranko je bil namreč velik zagovornik zadnjega napada na Irak, v famoznem boju zoper terorizem pa je celo večji Bushev ritoliznik od marsikaterega republikanca.

Hvalabogu, da poleg vseh ambicioznih norcev, ki upravljajo svet, obstajajo še osebki, ki za njimi popravljajo nastalo škodo. Ti bodo na današnji slovesnosti v švedskem parlamentu v Stockholmu prejeli alternativne Nobelove nagrade za leto 2005. Gre za okoljevarstvenike in borce za človekove pravice, poimensko pa sta to Kanadčana Maude Barlow in Tony Clarke, Malezijka Irene Fernandez, Bocvanec Roy Sesana in mehiški slikar Francisco Toledo. Omenjene nagrade od leta 1980 podeljujejo predvsem za dosežke, ki jih spregledajo običajne Nobelove nagrade. Sklad zanje je s prodajo dragocene zbirke znamk ustanovil Jakob von Uexkull, skupni znesek letos podeljenih novcev pa bo znesel dva milijona švedskih kron.

Sicer pa je, če morda niste vedeli, danes mednarodni dan boja proti korupciji, s katerim se obeležuje obletnica začetka podpisovanja omenjenega problema zadevajoče konvencije Združenih narodov. Ob tej priložnosti se je oglasil tudi domači prvoborec zoper korupcijo, predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos. Med drugim je izrazil razočaranje nad splošno ignoranco trenutnih oblastnih organov v boju zoper korupcijsko nadlogo. Toliko bolj, ker so današnji oblastniki pred volitvami vehementno izpostavljali omenjeni problem. Kljub temu je Kos pozval vse - od največjih živin pa do zadnjega malega Slovenca - k resnemu premisleku glede uresničevanja ciljev, ki smo si jih zadali s sprejetjem nacionalne protikorupcijske strategije.

A če se v zvezi z domačo korupcijo ne pišejo rožnati časi, se morda še slabši, kar se tiče evropske direktive o zbiranju komunikacijskih podatkov. Če bodo evrobirokratski bučmani neumnost požegnali, se obeta, da bodo oblasti imele možnost dostopa do podatkov, ki bodo pričali o vseh slehernikovih potikanjih po svetovnem spletu in telefonskih ter drugih telekomunikacijskih povezavah. O omenjenih novih poizkusih premikanja v orwellovsko leto 1984 so ta teden izdatno razpravljali v ljubljanskem društvu Kiberpipa. Dogajanje je sklenila včerajšnja okrogla miza, na kateri je sodeloval tudi doktor Matej Kovačič, avtor knjige Zasebnost na internetu in asistent na Fakulteti za družbene vede. Nekaj misli, ki so jih predstavili na okrogli mizi, je zaupal tudi za vaš omiljeni Radio Študent.

Kakšni so glavni ugovori sporni direktivi?

///////////////////////////////////////////


Kakšni motivi botrujejo predlogu direktive?

///////////////////////////////////////////


Ali gre v zvezi z direktivo tudi v primeru Slovenije morda za pritiske gospodarskih lobijev?

///////////////////////////////////////////

--------------------------------------

Komentarji zeloooo zaželjeni na našem forumu ali na apr@radiostudent.si. Fala.