... vlada glede individualne obravnave izbrisanih jako skrivnostna ...
... južnokorejski protestniki ob vrhu WTO že v drugo izmenjali batine s hongkonško policijo ...
... Unicef poroča o milijonih spregledanih otrok ...
... iranski predsednik znova o mitološki naravi holokavsta ...
OFF NAPOVEDNIK
Živimo v plesnivih časih. Tolčejo nas ekološke katastrofe, vojne in neoliberalna ekonomija. Če ne ravnokar, pa imamo vsaj dobre možnosti, da nas zadenejo nekje v ne tako daljni prihodnosti. So pa zato takšne turobne razmere kot nalašč za razcvet takšnih in drugačnih šarlatanov, ki s svojim domnevnim darom pogleda v prihodnost mirijo od tesnobnih pričakovanj razrvane duše. Danes mineva petstodrugo leto, kar je na svet privekal eden najslavnejših tovrstnih samozvanih jasnovidcev Nostradamus.
Michel de Nostredam, kot se je gospod imenoval ob rojstvu, je bil sprva zdravnik. S prizadevnim spopadanjem s takrat razsajajočo črno kugo si je prislužil dovolj cekinov, da je lahko opustil medicino in se posvetil astrologiji in svojim prerokbam. Najslavnejše med slednjimi je napaberkoval v obliki stovrstičnih rimajočih se nebuloz, od koder tudi njihov naslov Centurije. Jasno ima blodni Nostradamus še danes mnogo gorečih vernikov, ki trobijo o presunljivi natančnosti njegovih prerokb. Sitno je le, da so izvorni zapiski zapisani v srednjeveški francoščini in varno zapakirani v muzeju.
No, za ilustracijo dvoumnosti navedimo primer. Neka štirivrstičnica recimo v originalu vsebuje besedi Hister in Germain. Fanatičen prevajalec je Hister brž prevedel v Hitler, Germain pa jasno v Nemčijo in tako odkril očitno napoved svetovne mizerije v režiji Tretjega rajha. Pravilnejši prevod je kajpak drugačen. Hister je namreč ime za spodnjo Donavo, tako da s Tretjim rajhom bežno korelira zgolj omenjanje Nemčije.
Kakorkoli že, lik in delo Nostradamusa je odlično povzel Cecil Adams s spletišča Straight Dope. Po njegovem obstajata dve struji razumevanja slavnega jasnovidca. Prva pravi, da je mož imel nadnaravno moč, s pomočjo katere je z osupljivo natančnostjo napovedal prihodnost naše solzne doline. Druga struja pa pravi, da je Nostradamus zgolj storil za navadno sranje to, kar je Stonehenge za kamenje.
Poslušate jasnovidni OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Javnost je dosegla vest, da naj bi vlada na današnji seji med drugim obravnavala tudi predlog dopolnitve ustavnega zakona za uvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike slovenije, s katerim naj bi uredili položaj izbrisanih. Vest je zaenkrat zanikal tiskovni predstavnik notranjega ministrstva Jernej Pavlin, ki je povedal, da je obravnava predloga zaenkrat odložena. Poleg nasprotujočih si informacij pa dodatno zmedo povzroča tudi javnosti nedostopna vsebina zakona, saj jo ščiti oznaka za interno uporabo. Pa tudi sicer je veliko vprašanje, kaj se iz vsega skupaj sploh lahko izcimi. Vladna koalicija že tako nima potrebne dvotretjinske parlamentarne večine, poleg tega pa je nasprotovanje predlogu zakona že glasno izrazila tudi koalicijska Demokratična stranka upokojencev.
Morda bi pa naše obotavljive voditelje k enostavnemu in demokratičnemu upoštevanju odločb ustavnega sodišča spodbudile kakšne nedemokratične brce jeznih množic. Na zasedanju ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije v Hongkongu so se južnokorejski protestniki danes že drugi dan zapored spopadli s hongkonško policijo. Južnokorejci so v izmenjavi batin vztrajali 45 minut, nakar jih je omagane nadomestila manjša skupina Filipincev in Indonezijcev. Treba pa je povedati, da omenjene južnoazijske srboriteže bolj kot motivi za globalno pravičnost žene skrb za lastne riti. Le-te ogroža napoved Svetovne trgovinske organizacije o znižanju carinskih in drugih ovir v trgovini.
Medtem ko nekateri še lahko kaj ukrenejo za svoje riti, pa obstajajo tudi tisti, ki tega ne morejo. Pravzaprav je takšnih več sto milijonov. Govor je o otrocih širom sveta, ki jih obravnava Unicefovo letno poročilo za leto 2006. Poročilo opozarja na spregledanost teh otrok, ki so žrtve izkoriščanja, zlorab, diskriminacije in izključevanja. Unicef tudi poudarja, da več milijonov teh otrok, ki so žrtve trgovanja ali prisilnega dela, izgine nezano kam.
Zato pa je dobro znano in dokumentirano, da je na milijone Judov med drugo svetovno vojno izginilo v onostranstvo. A holokavst bi nekateri še vedno radi prikazali kot mit. Med glasnejšimi nejevernimi tomaži je tudi iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad. Danes je tako pred več tisoč ljudmi v mestu Zahedan na jugovzhodu države namudril, da je holokavst menda zgolj mit, ki ga je Zahod izkoristil za ustanovitev judovske države sredi islamskega sveta. Obenem je tudi ponovno predlagal selitev Izraela v Evropo ali pa v Združene države oziroma Kanado.
Da je Ahmadinedžadov zblojeni predlog vsaj nerealen, menda dokazujejo tudi izraleski načrti o novih gradbenih podvigih. Izraelski obrambni minister Šaul Mofaz je baje že požegnal gradnjo 249 stanovanj in postavitev 50 stanovanjskih prikolic v treh judovskih naselbinah na Zahodnem bregu. Mofaz sicer svojega žegna zaenkrat še ni uradno potrdil, vendar pa ga tudi ni zanikal.
Sicer pa so v Evropi znatno bolj kot morebitno iskanje novega doma za Izrael v ospredju bolj prizemljene teme. Ena takih je direktiva o hrambi telekomunikacijskih podatkov, o kateri je na zasedanju v Strassbourgu danes glasoval tudi Evropski parlament. Večina evidentno topoumnih poslancev je nasedla limanicam o protiteroristični naravi direktive in je tako gladko zavrnila poročilo parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, ki je predlagal več dopolnil k direktivi.
O svojem glasovanju in razlogih zanj je za Radio Študent spregovril naš evroposlanec Jelko Kacin.
///////////////////////////////////////////
Državljanom Evropske unije se nam torej obeta, da bodo o našem telekomuniciranju v bodoče podatke hranili najmanj šest mesecev pa do dveh let. Menda smo lahko srečni, da je bil sprejet kompromisni predlog direktive, tako da se sama vsebina pogovorov ne bo hranila.
--------------------------------------------
Cenjenih komentarjev bralstva tega prispevka bomo zelo veseli. Lahko jih pustite spodaj na našem forumu ali pa na apr@radiostudent.si.
Komentarji
komentiraj >>