Četrtek, 15. 12. 2005
jurij
Tokratna Tolpa bumov odkriva novo silo, ki prihaja iz ljubljene nam Islandije. Plošča Mugimama − Is This Monkey Music? pevca in avtorja Orneliusa Mugisona je sicer izšla že novembra lansko leto in si v tem času pridobila že mnogo odličnih kritik. Proglašena je bila celo za najboljši islandski album po izboru tamkajšnih glasbenih kritikov, kjer je premagal celo velikanko, kot je Björk. Po mnenju publike pa svoje glasbeno izražanje dopolnjuje še z odličnimi koncerti, saj mu je le-ta dodelila še naziv najboljšega koncertnega izvajalca in proglasila odličen komad Murr Murr z nalezljivo kitarsko linijo za najboljši komad leta na Islandiji. Kljub vsem hvalospevom o njegovi glasbi pa ga je širša okolica spoznala po zaslugi vsem nam dobro poznanega in na tem radiu mnogokrat omenjenega Mikea Pattona. Ta je pri svoji založbi Ipecac Recordings letos jeseni reizdal Mugisonov album, ki ga bomo lahko v kratkem poslušali v celoti... (v celoti...)
Glasbena redakcija
Tolpa bumov
Četrtek,15. 12. 2005, ob 19.00
MUGISON – Mugimama – Is This Monkey Music? (12 tonar / Ipecac, 2005)
*Tokratna Tolpa bumov odkriva novo silo, ki prihaja iz ljubljene nam Islandije. Plošča Mugimama − Is This Monkey Music? pevca in avtorja Orneliusa Mugisona je sicer izšla že novembra lansko leto in si v tem času pridobila že mnogo odličnih kritik. Proglašena je bila celo za najboljši islandski album po izboru tamkajšnih glasbenih kritikov, kjer je premagal celo velikanko, kot je Björk. Po mnenju publike pa svoje glasbeno izražanje dopolnjuje še z odličnimi koncerti, saj mu je le-ta dodelila še naziv najboljšega koncertnega izvajalca in proglasila odličen komad Murr Murr z nalezljivo kitarsko linijo za najboljši komad leta na Islandiji. Kljub vsem hvalospevom o njegovi glasbi pa ga je širša okolica spoznala po zaslugi vsem nam dobro poznanega in na tem radiu mnogokrat omenjenega Mikea Pattona. Ta je pri svoji založbi Ipecac Recordings letos jeseni reizdal Mugisonov album, ki ga bomo lahko v kratkem poslušali v celoti.
Poslušalstvu pri nas je mogoče znan tudi po njegovi drugi plošči, ki je sledila prvencu Lonely Mountain, in sicer soundtracku za film Niceland islandskega režiserja Fridrika Fridrikssona, ki se ga je pred kratkim dalo videti na sporedu nacionalne televizije. Je pa tudi drugače zgodba o samem Mugisonu primerna za scenarij kakšnega filma. Rojen na islandskem podeželju, je kaj kmalu zaradi disleksije pustil šolo in si našel službo. Bil je mornar, klovn, kurir nekemu borznemu posredniku, stal za mašino v tovarni rib …
Vse dokler ni našparal nekaj denarja ter si kupil električno kitaro, posnel demo prvenec, ki ga je prodal v 70-ih izvodih, in se preselil v London. Tam je leta 2003 izdal svoj prvi pravi album Lonely Mountain in odšel nazaj na Islandijo, kjer je leta 2004 naredil glasbo za film Niceland in s pomočjo dekleta Rune ter prijatelja Peturja naredil prelepo ploščo Mugimama – Is This Monkey Music?
Glasba, ki jo dela Mugison, je polna že nekje slišanih vzorcev, melodij od Radiohead pa do Devendre Banharta, Toma Waitsa, Becka in še bi lahko našteval, a kljub temu deluje sveže in predvsem pristno, saj ob poslušanju začutiš njegovo ljubezen do sveta, punce, prijateljev, družine in pa glasbe. Naj kot zanimivost omenim, da so mu pri snemanju plošče priskočili na pomoč tako prijatelji kot tudi starši, stari starši in ostali člani družine. Teksti so več ali manj osebnoizpovedni in direktni, po drugi strani malce sarkastični in pa črnohumorni. Mogoče so najboljši deli plošče pesmi, kjer ga z vokalom podpira njegovo dekle, ali pa kot komad What I Want To Say In Your Funeral, kjer skozi komad poteka dialog med njima. Druga odlika plošče, ki je že na prvi posluh očitno posneta doma, verjetno v kakšni dnevni sobi, je predvsem kopica drobnih zvokov, šumov in prefinjena uporaba različnih efektov.
Le-ti glasbo, ki drugače več ali manj sloni na uporabi akustičnih instrumentov in pa Mugisonovega vokala, lepo zapolnjujejo, ji dajejo pridih starih blues posnetkov in prvinskosti.
Mugimama – Is This Monkey Music? je odlična pop plošča, ki ji razen občasne sladkobnosti ni kaj očitati, in znova dokazuje ustvarjalno moč glasbenikov iz Islandije. V naslednjih dobrih štiridesetih minutah pa se lahko tudi sami prepričate, zakaj Islandci v zadnjem letu najraje poslušajo Mugisona.
Tolpo je pripravil Jure.
Komentarji
komentiraj >>