... Po treh letih je skupina le objavila album in z njim dokončno materializirala svoj obstoj. Ali se je podala v soj ali senco slovenske glasbene scene, bo seveda pokazal čas, vendar pa je več kot očitno, da se bo težko prebila v ospredje, saj je njihova glasba drugačna od prevladujočih trendov in za zdaj še ni pokazala dovoljšnje agresivnosti na trgu. Ne gre za to, da bi bila neaktualna, prav nasprotno − Hard.com igrajo moderno glasbo. Ni pa narejena po šabloni glasbenega marketinga in posledično večjega zanimanja domačih medijev, kaj šele večinskega glasbenega okusa tako sredinske kot celo alternativne domače publike.
Hard.Com niso dinozavri, ampak zelo kreativen glasbeni tim, ki se je agilno podal v zelo nevarno križanje tršega rockovskega zvoka s plesnim elektro nabojem in izoblikoval zelo eklektično in temačno govorico... (v celoti...)
RADIO ŠTUDENT sreda, 21. 12. 2005
TOLPA BUMOV ob 19.00
HARD.COM − Setup (Rdeča zarja, 2005)
*V dobi informacijske tehnologije, ko naj bi nam omogočila dostop do skoraj vseh sporočil, obvestil, novic in pojasnil, se dozdeva, da človeški spomin hitreje pozablja in ne pomni številnih stvari, ki so se zgodile še pred kratkim, pred tremi, pred sedmimi, pred trinajstimi, pred šestnajstimi leti. Pod pritiskom novosti se hitro brišejo sledi preteklosti in zgodovinski spomin postaja farsa. Bolj kot afera Bitchcraft s konca 90-ih let je danes pozabljena godba skupine Strelnikoff, ki je od konca 80-ih do sredine 90-ih let veljala za eno reprezentativnejših imen slovenske alternativne glasbe, in njena silovitost je še danes presenetljiva in sveža. S svojim netipično rockovskim načinom − z ritem mašino, saksofonom, dvema pevcema ter obveznim basom in strupeno kitaro − je odstopala od večine skupin postpunkovske generacije in v vsem svojem šusu koketirala tudi z bolj plesno naravnanimi glasbenimi praksami. Žal se je tudi ta skupina bolj zapisala na politični ravni slovenske zgodovine kot na kreativni.
Več ste o sami skupini lahko slišali pred kratkim v oddaji Kuatebriga?, vendar pa je bil današnji uvod nujno potreben, saj je na čelu Hard.Com eden od dveh liderjev s frontalne črte Strelnikoff. Če si dovolimo nestrpno pričakovati solistične izdaje "omiljenih" starih znancev ali izdaje veteranov pod novim imenom, v novem projektu oziroma z novo skupino, bi morali tako napeto čakati tudi prvenec te nove skupine Sergeja Steblovnika. Pa ga nismo, četudi gre za križišče prekaljenih glasbenikov in fac slovenske rockovske scene. Naj gre za Steblovnikovega soborca na kitari, Franeka Markoška, bobnarja Polske malce in Res Nullius, Bojana Stoparja, basista Gregorja Sevnika, ki je bil ritem sekcija vmesne postave Res Nullius s Stoparjem, ali naj gre za enega naših največjih bobnarskih talentov, Uroša Srpčiča, ki je ob Polski malci bil tudi za bobni Demolition Group in Shyam. Ideja po skupini Hard.Com je rasla z venenjem Strelnikoff in z nastopom na Novem novem rocku leta 2002 se je realiziral obstoj tega benda. Od takrat do danes je prišlo do korenitejših prestrukturiranj v sami zasedbi in od naštetih sta ostala le še Steblovnik in Sevnik, ki sta v skupino privabila bobnarja Janeza Strgarja iz skupine Nomi, s katerim Hard.com nastopa v živo, medtem ko je studijske bobne za zdaj odigral Uroš Srpčič.
Da! Po treh letih je skupina le objavila album in z njim dokončno materializirala svoj obstoj. Ali se je podala v soj ali senco slovenske glasbene scene, bo seveda pokazal čas, vendar pa je več kot očitno, da se bo težko prebila v ospredje, saj je njihova glasba drugačna od prevladujočih trendov in za zdaj še ni pokazala dovoljšnje agresivnosti na trgu. Ne gre za to, da bi bila neaktualna, prav nasprotno − Hard.com igrajo moderno glasbo. Ni pa narejena po šabloni glasbenega marketinga in posledično večjega zanimanja domačih medijev, kaj šele večinskega glasbenega okusa tako sredinske kot celo alternativne domače publike.
Hard.Com niso dinozavri, ampak zelo kreativen glasbeni tim, ki se je agilno podal v zelo nevarno križanje tršega rockovskega zvoka s plesnim elektro nabojem in izoblikoval zelo eklektično in temačno govorico. Ob podzavestnem vplivu njujorškega artista brez primere, Foetusa, zasledimo elemente tudi takšnih markantnih mož, kot so Trent Reznor, Matt Johnson, Al Jourgenson, Todd Ashley. Vse to daje posebno dimenzijo Hard.Com, s katerimi Sergej Steblovnik udejanja neuresničene ideje in posledično na površje izstopa njegova polovica Strelnikoff, ki jih nikakor ne moremo spregledati v primeru glasbe skupine Hard.com. Na podobnih osnovah se razkriva razgiban utrip Hard.com, ki se nam prikupijo z industrial nabojem plesne elektronike s preskoka 80-ih v 90-a leta, in brez prikrivanja vpliva karizmatičnih Kraftwerk samo širijo izrazno sliko. S čvrstim in dodelanim albumom se izognejo prežvečenim šablonskim formam, z zelo kohezivnimi pesmimi so napeti od začetka do konca albuma. S trans vožnjo koketirajo s popovskimi obrazci Depeche Mode, Inxs in Mobyja, kar pa nikar ne razumite napak. Vseh navedenih referenc ne posnemajo in niso niti za centimeter blizu plagiatu. Znašli so se v medprostoru, kamor sta silili v trčenje odlični švicarski skupini Young Gods in Yello, pa jima to ni uspelo. Križanec tršega rockovskega zvoka s sofisticiranim elektronskim zvokom je izpeljan vešče in nikoli na zaide na stranpot, kaj šele da bi se obregnil ob nu metal in druge novodobne hibride brez zgodovinskega spomina. V njihovi godbi je čutiti globoko spoštovanje do vzornikov, tudi poznavanje glasbene zakladnice in če parafraziram našo radijsko kolegico: 'Ne moreš biti dober glasbenik, če ne poslušaš drugih skupin!' Hard.com niso le dobro naposlušani, temveč srčno vključujejo izkušnje v svoj ustvarjalen potencial, s katerim pa le ne uspejo pripeljati do vrhunca. Album Setup nikoli ne zrajca do tiste točke, ko bi nanjo instiktivno res zaplesali. Temu botruje njena hladnost in motoričnost predolge plošče, ki zaradi podrejenosti glasbene pestrosti dokaj enoličnemu vokalu izveni za odtenek prelinearno. Vsekakor pa je Setup domača plošča, ki smo je lahko veseli. Ne le samo zato, ker je na domače police prinesla izdelek nadslovenske kvalitete, ampak tudi zato, ker gre za skupino z nekaterimi imeni, ki niso izginila z glasbene krogle in niso nesamokritično pokleknila pred namišljenim trendovstvom za ceno slave.
BIGor
Komentarji
komentiraj >>