OFF NAPOVEDNIK

Kubanskemu samodržcu Fidelu Castru manjka manj kot leto, pa bo dopolnil častitljivih osem križev. Pri teh letih se kosa starke smrti že svetlika nekje na ne tako daljnjem obzorju. Očitno je odblesk dotične kose ujelo tudi Castrovo oko. Težko si je namreč drugače razlagati njegove zadnje popadke, ki bi se jih sicer sramoval še zadnji vaški komunist. Castru namreč vedno bolj tolče na pobožno.

Tako je menda Castro italijanskemu kardinalu Tarcisiu Bertoneju ob njegovem obisku v Havani utrujal, da bi rad na obisk na Kubo povabil samega papeža Benedikta šestnajstega. Seveda ne zato, da bi mu storil kaj žalega, kot bi si morda želela kakšna militantna komunistična frakcija, temveč zaradi slinastega prijateljevanja. Castro je namreč kardinalu Bertoneju predel o svojih očitno deliričnih blodnjah, v katerih je ob gledanju papeževe fotografije menda takoj prepoznal »obraz angela, obraz dobrega bitja«. Da bi bila mera res polna, je Castro še neprištevno navrgel, da je fasciniran nad družbeno angažiranostjo Cerkve, in jo opisal kot »družbeno inštitucijo, ki je najbližja ljudstvu«.

Kaj točno se plete Castru po glavi, ne moremo vedeti. A glede na njegova leta in iz njegovih moledovanj italijanskemu kardinalu, da naj mu zrihta na obisk papeža, lahko bajamo, da bi si nekoč zakrknjeni ateist po vseh teh brezbožnih letih pet pred dvanajsto vendarle rad rezerviral v nebesih vsaj kak polomljen pograd. Tako, za vsak slučaj.

Poslušate še vedno brezbožni OFF program Radia Študent!



OFF PROGRAM

Za razliko od samodržca Fidela Castra, ki ga bržčas skrbi predvsem bivanje v onostranstvu, pa padlega iraškega diktatorja Sadama Huseina tare že tostranstvo. Na današnjem nadaljevanju sojenja zaradi pokola 143 šiitov v vasi Dudžali leta 1982 je obtoženi Sadam spet uganjal burke. Spet je trmoglavil, da so ga Američani v priporu tepli in mučili, in zanikanje Washingtona označil za laž. Pojamral je, da je batine skupil po celem telesu in da so se najhujše posledice celile kar osem mesecev, nekatere pa naj bi bile celo še vidne. No, kljub temu svojih menda vidnih poškodb sodišču ni pokazal.

Morda je vprašanje, ali so Američani zaprtemu Sadamu res podelili nekaj zaušnic ali ne, je pa zdaj že popolnoma jasno, da je njihova obveščevalna služba CIA tovorila teroristične osumljence čez evropsko ozemlje. Zavoljo tega početja so padle že številne kritike, dve francoski organizaciji za človekove pravice pa sta stopili v konkretno akcijo. Zveza človekovih pravic in Liga človekovih pravic sta na francosko sodišče vložili tožbo zoper polete CII-nih letal. V organizacijah pravijo, da želijo več informacij o vsaj dveh letalih, ki sta pri svojih poletih uporabili francoska letališča.

Medtem, ko si Američani sicer na vse kriplje prizadevajo, da bi poplavo terorističnih osumljencev varno zadrževali v svojih tesnih kletkah, pa nameravajo zgraditi še eno gromozansko kletko. A tokrat ne za pridrževanje osebkov znotraj nje, temveč izven nje. Gre za kolosalno žičnato ograjo na meji z Mehiko, ki naj bi preprečevala nezakonito priseljevanje. Tovrstne namere pa Mehiki prav nič ne dišijo, zato je mehiški zunanji minister, Luis Ernesto Derbez, že začel pecati ostale latinskoameriške države, da bi se družno uprli nameram Združenih držav.

Uporno razpoloženje pa kolovrati naokrog tudi znotraj Združenih držav samih. Stavkajoči zaposleni v newyorškem javnem prometu so v svojih zahtevah očitno tako vztrajni, da oblast posega že po izrednih ukrepih. Newyorški sodnik tako sindikalnim voditeljem žuga kar z zaporno kaznijo. Več o tem, newyorški stavki in ostalih peripetijah onstran Atlantika poroča naša tamkajšnja dopisnica, Lidija Poljaček.

///////////////////////////////////////////

Iz dežele obilja pa na kontinent znatno skromnejših življenjskih pogojev, od koder žal še vedno prepogosto prihajajo novice o lakoti. Tokratna poročila navajajo severno Kenijo, kjer je zaradi pomanjkanja hrane umrlo že 10 ljudi. Kriva je kajpada suša, ki je na omenjenem območju do sedaj povzročila smrt že več kot tridesetih odstotkov živine. Zaradi sušnih razmer v tekmovanju za redke vodne vire prihaja do pogostih spopadov med pastirji in poljedelci. Združeni narodi pa sicer opozarjajo, da utegne lakota prihodnje leto ogroziti življenje kar dvema in pol milijonoma Kenijcev.

Medtem ko utegne lakota prizadeti več kot dva milijona Kenijcev, pa utegneta dva milijona prizadeti tudi ameriškega programskega giganta Microsoft. In sicer dva milijona evrov glob dnevno. Billu Gatesu in kompaniji z omenjeno kaznijo žuga Evropska komisija. Po mnenju strokovnjakov namreč Microsoft še vedno ni dovolj podrobno razkril podrobnosti svojega operacijskega sistema Windows, kar ostalim razvijalcem programske opreme onemogoča učinkovito komunikacijo z okoljem Windows.

Radosti in tegobe operacijskega sistema Windows pa bodo od danes naprej lahko spoznavale tudi širše množice v Savinjski regiji. V Mladinskem centru Velenje bodo odprli regionalni multimedijski center Kunigunda. Programi in izobraževanje multimedijskega centra naj bi prispevali k večji uravnoteženosti med šibkimi in močnimi v družbi. Kunigunda bo torej poskrbela za opremo in programe. Da bo vse skupaj povezano v svet, pa bo poskrbel internetni ponudnik. Upajmo, da ne bodo imeli podobnih težav, kot tale uporabnik.